Japonska, pogosto predhodnica globalnih trendov, se spopada z naraščajočim absentizmom in izčrpanostjo med šolarji, kar je posledica pritiska in stresa, ki jih doživljajo tako učenci kot učitelji. Na Zahodu se pojavljajo resne skrbi glede prihodnosti izobraževalnega sistema. Podobne težave se odražajo tudi v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, kjer vse več mladih zapušča šolo brez zaključene izobrazbe. Strokovnjaki in učitelji opozarjajo, da so vzroki za to kompleksni, od problemov v družinskem okolju do preobremenjenega šolskega sistema.

Stopnja absentizma v zasebnem sektorju je leta 2024 dosegla rekordnih 5,8 %, kar je za 0,5 odstotne točke več kot prejšnje leto. To kaže na vse večji izziv, s katerim se spopadajo podjetja v zasebnem sektorju glede prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu.

Štajerski gospodarstveniki opozarjajo, da absentizem v podjetjih postaja vse večja težava. Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik poudarja, da so nujne sistemske rešitve. Vodja mariborske enote ZZZS Stane Frim je spomnil, da se možnosti dela za krajši čas ne izkorišča dovolj. Poleg tega, podatki kažejo, da v Sloveniji kar 56.000 zaposlenih dnevno manjka zaradi bolniške.

Številne nizozemske novice poročajo, da je 16 odstotkov zaposlenih v državi izpostavljenih dolgotrajnemu stresu zaradi preobremenjenosti, hitrega tempa dela in pomanjkanja avtonomije. Posebej so izpostavljeni farmacevtski tehniki in učitelji.

V Sloveniji se absentizem povečuje, kar negativno vpliva na gospodarstvo. Lani je bilo zaradi bolniških odsotnosti izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja na to problematiko in kritizira ministrstvo za zdravje, ki kljub obljubam še ni predlagalo rešitev.