Evropski borzni indeksi so danes zabeležili padec, medtem ko sta nafta in zlato poskočila v ceni, pšenica pa se je pocenila. Vlagatelji so pozorno spremljali predhodna poročila o gospodarski rasti največjih gospodarstev v evroobmočju in Združenih državah Amerike, hkrati pa so pričakovali ključno odločitev ameriške centralne banke (FED) o obrestnih merah. Napetost na trgih je bila visoka, saj so poročila namigovala na morebiten borzni pretres.

Cene nafte so v ponedeljek zrasle, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal skrajšanje roka za rešitev ukrajinskega konflikta z 50 na 10-12 dni. Istočasno so ZDA in Evropska unija sklenile trgovinski sporazum, po katerem bo EU uvažala ameriško energijo v vrednosti 750 milijard dolarjev in opustila rusko nafto. Kljub temu so evropski borzni indeksi večinoma zabeležili padec, medtem ko so ameriški trgi, kot sta S&P 500 in Nasdaq, dosegli nove rekorde.

Torkova seje na ameriških borzah, vključno z Wall Streetom, se je po začetnih rasteh in novih rekordnih vrednostih indeksov S&P 500 in Nasdaq Composite obrnila v negativno smer. Čeprav sta oba indeksa dosegla intradnevne rekorde, sta kasneje večino dobičkov izgubila, pri čemer je S&P 500 padel za 0,1 %, medtem ko se je Nasdaq uspel obdržati le rahlo nad izhodiščem.

Na Wall Streetu sta v ponedeljek indeksa S&P 500 in Nasdaq dosegla nove rekordne ravni. Trgovanje je potekalo previdno, saj se vlagatelji pripravljajo na objavo poslovnih rezultatov velikih tehnoloških podjetij in zasedanje ameriške centralne banke. Evropske borze so medtem zabeležile preobrat in se gibale v pozitivni smeri.

Evro je v ponedeljek zabeležil največji enodnevni padec v primerjavi z dolarjem po maju, saj so vlagatelji ocenili, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA škodoval evropskemu gospodarstvu. Medtem ko je evro oslabel, so evropski borzni indeksi zabeležili rast, poskočile pa so tudi cene nafte in zlata, saj trgi nadaljujejo z analizo posledic omenjenega sporazuma.

Vodilo evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile z znatno rastjo glavnih indeksov. Frankfurtski indeks DAX se je povečal za 247,01 točke oziroma 1,03 odstotka, dosegel je 24.217,37 točke. Tudi pariški CAC 40 je zrasel za 56,48 točke in dosegel 7857,36 točke.

Španski borzni indeks Ibex 35 je jutranjo sejo v četrtek začel z rastjo 1,05 %, kar ga je povzdignilo nad psihološko mejo 14.200 točk, dosegel je 14.215,8 točke. Glavni spodbuda za ta premik je bila Bankinter, ki je zabeležil 6 % rast. Trg se je odzval na objave poslovnih rezultatov podjetij in je prav tako pričakoval odločitev Evropske centralne banke (ECB).

Madžarski borzni indeks BUX je dosegel nov zgodovinski vrh, kar gre pripisati izjemnemu prometu in odličnim rezultatom delnic, zlasti OTP banke. Tudi delnice drugih 'blue chip' podjetij so imele uspešen dan, kar je pripomoglo k splošni rasti madžarskega kapitalskega trga.

Podjetje Block Inc., ki ga vodi Jack Dorsey, je prejšnji teden vstopilo v ugledni indeks S&P 500. Ta simbolni mejnik postavlja podjetje za digitalne finance, ki se ukvarja z mobilnim bančništvom in rudarjenjem bitcoinov, pod drobnogled Wall Streeta. Vstop v S&P 500 predstavlja preizkus Dorseyjeve vizije za podjetje na ameriškem finančnem trgu.

Evropska unija pripravlja obsežen paket protiukrepov, ki bi lahko bili usmerjeni proti ameriškim internetnim gigantom, če do konca julija ne bo dosežen dogovor z ZDA glede digitalnih davkov. To vključuje tudi Nemčijo, ki je bila doslej zadržana. Medtem so evropske borze prvo sejo v tednu zaključile z minimalnimi spremembami. Indeks EuroStoxx 50 je padel za 0,30 odstotka, švicarski SMI za 0,38 odstotka, medtem ko je britanski FTSE 100 zabeležil rahel porast.

Indeks Ibex 35 je ponedeljkovo sejo začel skoraj nespremenjen, z minimalnim napredkom 0,01%, kar mu je omogočilo, da je ohranil raven 13.900 točk. To se dogaja v tednu, ki bo zaznamovan z zasedanjem Evropske centralne banke (ECB) v četrtek.

Ameriški borzni indeksi S&P 500 in Nasdaq so v ponedeljek dosegli nove rekordne vrednosti. Razlog za to je optimizem vlagateljev pred objavo četrtletnih rezultatov podjetij v tem tednu. Poleg tega se pričakujejo tudi morebitni trgovinski dogovori med ZDA in ključnimi trgovinskimi partnerji, kar bi lahko ublažilo gospodarsko škodo, povzročeno z globalnim uvozom.

Ameriški borzni indeksi so v ponedeljek dosegli nove rekorde, s čimer so začeli teden, ki bo zaznamovan z objavami poročil o dobičkih velikih ameriških podjetij. Rast je bila zabeležena, ko je Verizon objavil ugodne rezultate, kar je spodbudilo optimizem na trgu.

Evropski borzni indeksi so danes pokazali neenotno sliko, medtem ko cene nafte in zlata beležijo padec. Vlagatelji pozorno analizirajo podatke o dobičku ameriškega podjetja Nvidia, ki proizvaja napredne čipe, in pričakujejo oceno gospodarske rasti Združenih držav Amerike v drugem četrtletju 2025.

Novi članki poročajo, da so na rast delnic obrambne industrije vplivale tudi razmere v Ukrajini in Venezueli. Indeks Dax je dosegel novo rekordno vrednost ob začetku trgovalnega leta.

Teheranska borza je v ponedeljek zabeležila strmo rast, saj se je glavni indeks zvišal za 105.048 točk in dosegel vrednost 4.176.084 točk. Ta občuten skok je trg ponovno potisnil nad psihološko mejo 4,1 milijona točk, ki jo je prejšnji teden izgubil po dveh zaporednih dneh znatnih padcev. Medtem ko je splošni indeks močno zrasel, je indeks enakomerno uteženih delnic upadel za približno 18.000 točk, kar nakazuje na neenakomerno porazdelitev rasti med različnimi sektorji gospodarstva. Analitiki pripisujejo visoko rast predvsem stabilizaciji političnih in socialnih razmer v državi ter začetku izvajanja vladnega programa za uvedbo enotnega tečaja tuje valute. Slednji ukrep je med vlagatelji sprožil optimizem, saj zmanjšuje negotovost na trgu in poenostavlja poslovanje podjetij, ki so odvisna od uvoza ali izvoza. Trg se je tako odzval pozitivno po obdobju visoke volatilnosti, ki je v preteklih tednih povzročala precejšnje izgube za delničarje.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Globalni ponudnik indeksov MSCI je po opravljenem posvetovanju z vlagatelji sprejel odločitev, da iz svojih vodilnih indeksov ne bo izključil podjetij, ki pomemben del svojega premoženja hranijo v digitalnih valutah (DATCO). Odločitev neposredno vpliva na podjetja, kot je MicroStrategy, ki so se soočala z negotovostjo glede prihodnje uvrstitve na mednarodne finančne trge. MSCI je pojasnil, da bodo obstoječa podjetja v indeksih ostala, dokler bodo izpolnjevala standardne pogoje za vključitev, medtem ko bodo morebitne spremembe v velikosti deležev ali nove vključitve začasno odložene. Do preobrata je prišlo po tem, ko so institucionalni vlagatelji izrazili pomisleke glede narave teh podjetij, saj nekatera po strukturi spominjajo na investicijske sklade, ki so običajno izključeni iz indeksov MSCI. Kljub tem pomislekom so podjetja iz sektorja digitalnih sredstev trdila, da delujejo kot operativna podjetja, ki razvijajo nove produkte, in da bi bila njihova izključitev nepravična. MSCI je ob tem napovedal, da bo v prihodnje izvedel širšo razpravo o obravnavi neoperativnih podjetij, s čimer želi natančneje določiti mejo med naložbenimi subjekti in podjetji z lastno dejavnostjo. Trgi so se na novico odzvali pozitivno, saj je odločitev odstranila kratkoročno tehnično tveganje za omenjeni sektor. Delnice podjetja MicroStrategy so po objavi zabeležile rast, kar kaže na pomen vključenosti v globalne indekse za likvidnost in privlačnost delnic pri velikih upravljavcih premoženja. MSCI bo trenutni status teh podjetij ohranil vsaj do revizije, ki je predvidena za februar 2026, kar podjetjem zagotavlja stabilnost v srednjeročnem obdobju.

Evropske vlade in podjetja so se na okvirni trgovinski sporazum z ZDA odzvale z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti, saj so ga ocenile kot neuravnoteženega. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je kljub negodovanju nekaterih držav članic in poslovnih organizacij poudaril, da je carinski sporazum boljša možnost kot trgovinska vojna med EU in ZDA.

Borzni indeksi na Wall Streetu so v četrtek dosegli nove rekordne vrednosti, saj so rast Alphabetov in delnic s področja umetne inteligence izravnale strm padec Teslinih delnic. Indeks S&P 500 je zabeležil 0,1-odstotno rast, medtem ko je industrijski indeks Dow Jones upadel za 316 točk ali 0,7 %, Nasdaq pa je pridobil 0,2 %. Dow Jones je sicer v jutranjem trgovanju padel za 204 točk ali 0,5 %, predvsem zaradi razočaranj ključnih podjetij nad rezultati.