Junijski dvig cen energentov v Avstriji so primarno poganjale podražitve naftnih derivatov, kar je bilo posledica geopolitičnih napetosti, ki so povzročile skoke cen na trgu. Medtem ko so cene goriv rasle, so se cene elektrike in plina junija v primerjavi z majem nekoliko znižale, kar je ustvarilo neenoten razvoj cen energentov.

Cene peletov na trgu Bosne in Hercegovine se trenutno gibljejo med 360 in 450 konvertibilnimi markami (KM) na tono. Končna cena je odvisna od kakovosti izdelka in vključenega prevoza do kupčevega naslova. To je potrdil Igor Andrić, sekretar Združenja za gozdarstvo in predelavo lesa pri Gospodarski zbornici Republike Srbske.

Komisija za energetiko in vodno regulacijo (KEVR) v Bolgariji je določila, da bo cena zemeljskega plina za avgust znašala 62,09 BGN/MWh. Ta cena ne vključuje stroškov dostopa, prenosa, trošarin in DDV. Državno podjetje Bulgartrans bo zemeljski plin prodajalo po tej ceni, ki je 3,8 % nižja od prejšnje. KEVR je ceno potrdila po analizi podatkov, ki jih je predložilo podjetje Bulgartrans.

Proizvodnja zemeljskega plina v Louisiani se je po dveh letih upadanja znova okrepila. Ta preobrat je posledica višjih cen, ponovnega vrtanja in pomembnih zveznih premikov v politiki, ki podpirajo razvoj fosilnih goriv. Izpadi države so dosegli najnižjo točko 264.000 milijonov kubičnih čevljev februarja 2025, nato pa so se povzpeli na 336.000 milijonov kubičnih čevljev.

Podjetje Indraprastha Gas Ltd (IGL), ki je največji indijski trgovec z zemeljskim plinom na drobno, je v sredo napovedalo znižanje cen zemeljskega plina za gospodinjstva. Od 1. januarja se bodo cene plina, ki ga gospodinjstva v Delhiju in širšem metropolitanskem območju NCR uporabljajo za kuhanje, znižale za 0,70 rupije na enoto. Ta poteza bo neposredno vplivala na številne porabnike v indijski prestolnici in sosednjih mestih, ki se zanašajo na omrežje IGL. Znižanje cen predstavlja prilagoditev na energetskem trgu v Indiji, kjer IGL oskrbuje obsežno mrežo gospodinjskih odjemalcev. Gre za manjšo pocenitev, ki pa je pomembna za lokalno prebivalstvo v luči nihajočih cen energentov na svetovnih trgih. Podjetje je ukrep utemeljilo kot ugodnost za končne uporabnike v regiji Delhi-NCR.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Združene države Amerike so izvedle letalske napade na cilje v Venezueli, vendar po prvih podatkih državne naftne družbe PDVSA ključna energetska infrastruktura ni bila prizadeta. Napadi so povzročili škodo v pristanišču La Guaira v bližini prestolnice Caracas, vendar strokovnjaki poudarjajo, da se to pristanišče ne uporablja za izvoz surove nafte. Zaradi tega na trgu trenutno ni pričakovati motenj v oskrbi ali občutnih podražitev naftnih derivatov. Analitiki navajajo, da bi razmere paradoksalno lahko celo koristile potrošnikom, saj ponudba surovine ostaja stabilna, strah pred širitvijo konfliktov, ki bi ustavili proizvodnjo, pa se za zdaj ni uresničil. Venezuelska stran še vedno ocenjuje celotno škodo, vendar viri znotraj podjetja PDVSA trdijo, da so vsa glavna črpališča in rafinerije ostali nedotaknjeni. Mednarodni trgi so se na novice odzvali razmeroma mirno, saj neposredne grožnje za svetovni naftni trg trenutno ni.

Družba Energetika Ljubljana je napovedala nove cenike za daljinsko ogrevanje, ki bodo stopili v veljavo s 1. januarjem. Po novih izračunih se bo fiksni del cene toplote zvišal, medtem ko se bo variabilni del cene znižal. Fiksni del bo po novem znašal 2897,15 evra na megavat moči mesečno brez davka na dodano vrednost, variabilni del pa bo postavljen pri 75,40 evra na megavatno uro brez DDV. Kljub strukturnim spremembam znotraj cene v javnem podjetju zagotavljajo, da povprečna skupna cena toplote za odjemalce do konca trenutne ogrevalne sezone ostaja nespremenjena. Te spremembe so del rednega prilagajanja cenovne politike podjetja, ki oskrbuje prestolnico. Odločitev vpliva na gospodinjstva in poslovne subjekte, priključene na sistem daljinskega ogrevanja, vendar neposrednega vpliva na končni znesek na položnicah v tem zimskem obdobju ne bo.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Avstriji je inflacija oktobra ostala pri štirih odstotkih, kar je skoraj dvakrat več kot v povprečju evroobmočja. K rasti cen so najbolj prispevale visoke cene energije, zlasti elektrike, ter višji stroški v gostinstvu in hotelirstvu. Podražile so se tudi prehrana in prevoz, medtem ko so cenejša potovanja in moda rast nekoliko ublažile. Cene elektrike so za 40 odstotkov višje kot lani.

V Nemčiji se je s 1. januarjem 2024 povišala cena za izpuste ogljikovega dioksida (CO2), kar neposredno vpliva na stroške ogrevanja in goriv za potrošnike. Cena se je povišala s prejšnjih 30 na 45 evrov za tono izpuščenega CO2. Ta ukrep je del vladne strategije za doseganje podnebnih ciljev in spodbuditev prehoda na okolju prijaznejše vire energije. Povišanje cen se bo odrazilo na bencinskih črpalkah in pri računih za ogrevanje na zemeljski plin ali kurilno olje. Po ocenah strokovnjakov se bo liter bencina in dizelskega goriva podražil za približno 4 do 5 centov. Za povprečno gospodinjstvo v enodružinski hiši to pomeni letno povečanje stroškov za več deset do sto evrov, odvisno od načina ogrevanja in porabe. Nemška vlada s tem ukrepom sledi načrtu postopnega zviševanja cen emisij, ki je bil zaradi energetske krize začasno upočasnjen, vendar se zdaj vrača na predvideno pot zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Številna gospodinjstva bodo od januarja plačevala manj za elektriko in plin v osnovni oskrbi zaradi nižjih stroškov nabave, medtem ko nekatera gospodinjstva pričakujejo povišanje cen.

Strokovnjaki so analizirali, da so v letih 2022 in 2023 tisti, ki so želeli imeti tople domove, morali plačati bistveno več za ogrevanje.

Glavni izvršni direktor nemškega energetskega velikana RWE Markus Krebber je v zadnji izjavi napovedal, da se bodo cene električne energije in zemeljskega plina v prihodnje znižale. Krebber je pojasnil, da so glavni razlogi za ta trend predvsem državne subvencije in nenehno povečevanje ponudbe na energetskem trgu. Po njegovih besedah so se trgi stabilizirali, kar bo postopoma prineslo olajšanje tako za industrijske porabnike kot za gospodinjstva. Kljub optimističnim napovedim pa je prvi mož RWE opozoril tudi na določena tveganja, ki bi lahko upočasnila ali obrnila ta trend. Med ključnimi dejavniki negotovosti ostajajo geopolitične napetosti in morebitne motnje v dobavnih verigah. Kljub temu podjetje pričakuje, da bo povečana ponudba energentov v kombinaciji z državnimi ukrepi v prihodnjem obdobju prevladala nad tveganji in zagotovila vzdržnejše cenovno okolje na evropskih energetskih borzah.

V kitajski provinci Hebei so se kmetje v zimskem času znašli v težkem položaju, saj si zaradi visokih stroškov zemeljskega plina ne morejo privoščiti ogrevanja svojih domov. Težave so se stopnjevale, ko je provinca zaradi okoljevarstvenih razlogov prešla s tradicionalnega ogrevanja na premog na uporabo zemeljskega plina. Čeprav je bila ta sprememba uvedena z namenom zmanjšanja onesnaževanja zraka, so visoki stroški energentov in zmanjšanje vladnih subvencij povzročili, da številna gospodinjstva raje ostajajo na hladnem, kot da bi tvegala finančni zlom. Po poročanju lokalnih medijev, vključno s河南廣播電視台 (Henan Radio and Television), so se stroški ogrevanja za povprečno kmečko družino znatno zvišali v primerjavi z obdobjem, ko so uporabljali premog. Zaradi pomanjkanja finančne pomoči s strani države in naraščajočih cen plina se prebivalci spopadajo z mrazom sredi zime. Situacija v Hebeiju odraža širše izzive kitajskega energetskega prehoda, kjer okoljske politike pogosto trčijo ob ekonomsko realnost najrevnejših slojev prebivalstva, ki niso sposobni kriti stroškov čistejših virov energije brez stalne podpore oblasti.

Kljub načrtom OPEC+ o zaustavitvi povečanja proizvodnje, so se cene nafte stabilizirale. OPEC+ je napovedal povečanje dobave nafte za 137.000 sodčkov na dan za december, vendar je skupina odločila, da bo začasno ustavila povečevanje dobave.

Zaradi zmanjšanja državnih subvencij se gospodinjstva v Sloveniji in Srbiji pripravljajo na višje stroške ogrevanja v prihajajoči zimski sezoni. Analize cen različnih energentov kažejo na razlike v stroških ogrevanja, pri čemer je cilj ugotoviti, kateri viri toplote bodo za gospodinjstva najbolj ugodni. Potrošniki morajo računati na spremembe v cenah elektrike in plina, zato se poskuša ugotoviti, katera možnost ogrevanja bo v tej sezoni najcenejša.

Pakistanski regulativni organ za nafto in plin (OGRA) je z začetkom novega leta napovedal znatno povišanje cen utekočinjenega naftnega plina (LPG). Cena na kilogram se je zvišala za 10,69 pakistanske rupije, kar pomeni, da bo 11,8-kilogramska jeklenka za gospodinjstva po novem dražja za 126,09 rupije. Nova maloprodajna cena na kilogram plina zdaj znaša 219,68 rupije, kar predstavlja dodaten pritisk na življenjske stroške v državi. Istočasno so o podražitvah poročali tudi iz Indije, kjer se je cena komercialnih jeklenk zvišala za 111 indijskih rupij. Za razliko od Pakistana pa v Indiji cene jeklenk za gospodinjsko uporabo ostajajo nespremenjene. Do teh sprememb prihaja v obdobju nihanj na svetovnih energetskih trgih, kar neposredno vpliva na lokalne regulacijske mehanizme v obeh južnoazijskih državah.

Decembrski terminski posli za zemeljski plin na vozlišču TTF v Nizozemski so trenutno pri 32,120 evra za megavatno uro. Današnje trgovanje se je začelo pri 31,651 evra za megavatno uro, medtem ko se je včeraj borza zaprla pri 31,741 evra za megavatno uro. V Bolgariji cena zemeljskega plina na platformi "Gas Hub Balkan" v segmentu "dan vnaprej" z dnevom dobave za danes, 4. november, znaša 59,67 leva za megavatno uro, kar je 1,08 odstotka manj. V segmentu "znotraj dneva" se je borza včeraj zaprla pri 60,31 leva za megavatno uro.