Junijski dvig cen energentov v Avstriji so primarno poganjale podražitve naftnih derivatov, kar je bilo posledica geopolitičnih napetosti, ki so povzročile skoke cen na trgu. Medtem ko so cene goriv rasle, so se cene elektrike in plina junija v primerjavi z majem nekoliko znižale, kar je ustvarilo neenoten razvoj cen energentov.

Cene peletov na trgu Bosne in Hercegovine se trenutno gibljejo med 360 in 450 konvertibilnimi markami (KM) na tono. Končna cena je odvisna od kakovosti izdelka in vključenega prevoza do kupčevega naslova. To je potrdil Igor Andrić, sekretar Združenja za gozdarstvo in predelavo lesa pri Gospodarski zbornici Republike Srbske.

Nove objave potrjujejo, da je Akademski plenum opozoril, da je bila letna inflacija v Srbiji konec leta 2025 okoli tri odstotke, medtem ko je v evroobmočju znašala približno dva odstotka.

Komisija za energetiko in vodno regulacijo (KEVR) v Bolgariji je določila, da bo cena zemeljskega plina za avgust znašala 62,09 BGN/MWh. Ta cena ne vključuje stroškov dostopa, prenosa, trošarin in DDV. Državno podjetje Bulgartrans bo zemeljski plin prodajalo po tej ceni, ki je 3,8 % nižja od prejšnje. KEVR je ceno potrdila po analizi podatkov, ki jih je predložilo podjetje Bulgartrans.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije napovedal, da si bodo dobiček od prodaje venezuelske surove nafte delila ameriška naftna podjetja. Na srečanju so se posvetili predvsem vprašanjem predelave in prodaje do 50 milijonov sodčkov venezuelske nafte, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za znižanje cen energentov in zagotavljanje energetske varnosti. Trumpova administracija se osredotoča na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s Caracasom, pri čemer poudarja pomen varnostnih jamstev za ameriške investitorje in korporacije, ki delujejo na tem območju. Načrt predvideva, da bi ZDA predelale znatne količine venezuelske surove nafte, kar bi po mnenju uradnega Washingtona stabiliziralo trg in prineslo neposredne finančne koristi ameriškemu gospodarstvu. Odločitev o delitvi dobička neposredno z zasebnimi podjetji nakazuje na novo smer v ameriški zunanji in energetski politiki do Venezuele. Kritiki opozarjajo na kompleksnost pravnih in mednarodnih vidikov takšnega razpolaganja z viri tuje države, medtem ko ameriška stran izpostavlja nujnost zagotavljanja energetske neodvisnosti in gospodarske rasti preko strateških partnerstev v regiji.

Proizvodnja zemeljskega plina v Louisiani se je po dveh letih upadanja znova okrepila. Ta preobrat je posledica višjih cen, ponovnega vrtanja in pomembnih zveznih premikov v politiki, ki podpirajo razvoj fosilnih goriv. Izpadi države so dosegli najnižjo točko 264.000 milijonov kubičnih čevljev februarja 2025, nato pa so se povzpeli na 336.000 milijonov kubičnih čevljev.

Energetsko podjetje Nicor Gas je v ameriški zvezni državi Illinois vložilo zahtevo za novo povišanje tarif za zemeljski plin, ki bi povprečni mesečni račun gospodinjstva povečalo za približno šest dolarjev. Gre za šesto tovrstno zahtevo po letu 2017, ki prihaja le dva meseca po tem, ko je državni regulator že odobril zvišanje cen v višini dobrih štirih dolarjev. Če bo predlog sprejet, se bodo stroški za 2,3 milijona odjemalcev v manj kot desetletju povišali za skoraj 170 odstotkov, kar po mnenju zagovornikov potrošnikov presega povišanja vseh drugih večjih energetskih podjetij v regiji. Podjetje Nicor utemeljuje potrebo po dodatnih 221 milijonih dolarjev s nujnimi investicijami v posodobitev zastarele infrastrukture, vključno z zamenjavo 45 milj cevovodov in vzdrževanjem dodatnih 400 milj plinovodnega omrežja. Ta trend poviševanja stroškov sovpada s širšimi težavami na področju ameriške energetske politike, kjer se gospodinjstva po vsej državi soočajo z rastočimi stroški, medtem ko kritiki opozarjajo na negativne učinke deindustrializacije in zelenega prehoda. Analitiki opozarjajo, da so obsežne investicije v razogljičenje svetovnega gospodarstva, ki so po nekaterih ocenah dosegle 20 bilijonov dolarjev, le minimalno zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv. Medtem ko so zahodne države uvajale stroge okoljske dajatve in subvencionirale obnovljive vire, je Kitajska okrepila svojo prevlado na trgu sončnih in vetrnih komponent ob sočasnem odpiranju novih premogovnih elektrarn. Ta razhajanja v energetskih politikah po mnenju kritikov slabijo srednji razred in zmanjšujejo konkurenčnost zahodnega gospodarstva.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Podjetje Indraprastha Gas Ltd (IGL), ki je največji indijski trgovec z zemeljskim plinom na drobno, je v sredo napovedalo znižanje cen zemeljskega plina za gospodinjstva. Od 1. januarja se bodo cene plina, ki ga gospodinjstva v Delhiju in širšem metropolitanskem območju NCR uporabljajo za kuhanje, znižale za 0,70 rupije na enoto. Ta poteza bo neposredno vplivala na številne porabnike v indijski prestolnici in sosednjih mestih, ki se zanašajo na omrežje IGL. Znižanje cen predstavlja prilagoditev na energetskem trgu v Indiji, kjer IGL oskrbuje obsežno mrežo gospodinjskih odjemalcev. Gre za manjšo pocenitev, ki pa je pomembna za lokalno prebivalstvo v luči nihajočih cen energentov na svetovnih trgih. Podjetje je ukrep utemeljilo kot ugodnost za končne uporabnike v regiji Delhi-NCR.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Združene države Amerike so izvedle letalske napade na cilje v Venezueli, vendar po prvih podatkih državne naftne družbe PDVSA ključna energetska infrastruktura ni bila prizadeta. Napadi so povzročili škodo v pristanišču La Guaira v bližini prestolnice Caracas, vendar strokovnjaki poudarjajo, da se to pristanišče ne uporablja za izvoz surove nafte. Zaradi tega na trgu trenutno ni pričakovati motenj v oskrbi ali občutnih podražitev naftnih derivatov. Analitiki navajajo, da bi razmere paradoksalno lahko celo koristile potrošnikom, saj ponudba surovine ostaja stabilna, strah pred širitvijo konfliktov, ki bi ustavili proizvodnjo, pa se za zdaj ni uresničil. Venezuelska stran še vedno ocenjuje celotno škodo, vendar viri znotraj podjetja PDVSA trdijo, da so vsa glavna črpališča in rafinerije ostali nedotaknjeni. Mednarodni trgi so se na novice odzvali razmeroma mirno, saj neposredne grožnje za svetovni naftni trg trenutno ni.

Družba Energetika Ljubljana je napovedala nove cenike za daljinsko ogrevanje, ki bodo stopili v veljavo s 1. januarjem. Po novih izračunih se bo fiksni del cene toplote zvišal, medtem ko se bo variabilni del cene znižal. Fiksni del bo po novem znašal 2897,15 evra na megavat moči mesečno brez davka na dodano vrednost, variabilni del pa bo postavljen pri 75,40 evra na megavatno uro brez DDV. Kljub strukturnim spremembam znotraj cene v javnem podjetju zagotavljajo, da povprečna skupna cena toplote za odjemalce do konca trenutne ogrevalne sezone ostaja nespremenjena. Te spremembe so del rednega prilagajanja cenovne politike podjetja, ki oskrbuje prestolnico. Odločitev vpliva na gospodinjstva in poslovne subjekte, priključene na sistem daljinskega ogrevanja, vendar neposrednega vpliva na končni znesek na položnicah v tem zimskem obdobju ne bo.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Avstriji je inflacija oktobra ostala pri štirih odstotkih, kar je skoraj dvakrat več kot v povprečju evroobmočja. K rasti cen so najbolj prispevale visoke cene energije, zlasti elektrike, ter višji stroški v gostinstvu in hotelirstvu. Podražile so se tudi prehrana in prevoz, medtem ko so cenejša potovanja in moda rast nekoliko ublažile. Cene elektrike so za 40 odstotkov višje kot lani.

Energetsko podjetje Peoples Gas je v ponedeljek na komisijo za javne gospodarske službe v zvezni državi Illinois (ICC) vložilo uradno zahtevo za povišanje cen v višini 202,3 milijona dolarjev. Če bo predlog odobren, se bodo mesečni računi za povprečne gospodinjske odjemalce v Chicagu zvišali za približno 10 do 11 dolarjev. Odločitev podjetja je takoj sprožila val nezadovoljstva med prebivalci in organizacijami za varstvo potrošnikov. Organizacija Citizens Utility Board (CUB) je v odziv na predlagano podražitev organizirala proteste, na katerih so poudarili finančno breme, ki ga bi takšen ukrep prinesel prebivalcem mesta. Zagovorniki potrošnikov trdijo, da je povišanje cen neupravičeno in da bi podjetje moralo najti druge načine za pokrivanje stroškov brez neposrednega obremenjevanja končnih uporabnikov. Komisija ICC bo zdaj preučila utemeljenost zahteve podjetja Peoples Gas, postopek pa bo vključeval javne razprave in analizo stroškov. To je že ena v nizu zahtev za povišanje tarif, s katerimi se spopadajo porabniki energije v Illinoisu, kar krepi razprave o regulaciji monopolnih energetskih ponudnikov in dostopnosti osnovnih življenjskih dobrin.

V Nemčiji se je s 1. januarjem 2024 povišala cena za izpuste ogljikovega dioksida (CO2), kar neposredno vpliva na stroške ogrevanja in goriv za potrošnike. Cena se je povišala s prejšnjih 30 na 45 evrov za tono izpuščenega CO2. Ta ukrep je del vladne strategije za doseganje podnebnih ciljev in spodbuditev prehoda na okolju prijaznejše vire energije. Povišanje cen se bo odrazilo na bencinskih črpalkah in pri računih za ogrevanje na zemeljski plin ali kurilno olje. Po ocenah strokovnjakov se bo liter bencina in dizelskega goriva podražil za približno 4 do 5 centov. Za povprečno gospodinjstvo v enodružinski hiši to pomeni letno povečanje stroškov za več deset do sto evrov, odvisno od načina ogrevanja in porabe. Nemška vlada s tem ukrepom sledi načrtu postopnega zviševanja cen emisij, ki je bil zaradi energetske krize začasno upočasnjen, vendar se zdaj vrača na predvideno pot zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Številna gospodinjstva bodo od januarja plačevala manj za elektriko in plin v osnovni oskrbi zaradi nižjih stroškov nabave, medtem ko nekatera gospodinjstva pričakujejo povišanje cen.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.