Cene zemeljskega plina na evropskih borzah so se v zadnjih dneh znatno povišale, saj je val hladnega vremena v več delih celine povečal povpraševanje po ogrevanju. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA so kotacije dosegle najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, kar odraža trenutno energetsko negotovost ob koncu ogrevalne sezone. V nekaterih trgovalnih vozliščih so cene v le nekaj dneh narasle za več kot 20 odstotkov. Povečano povpraševanje zaradi nenavadno nizkih temperatur za ta letni čas je povzročilo hitrejšo porabo zalog v skladiščih, kar neposredno vpliva na veleprodajne cene. Analitiki opozarjajo, da bi daljše obdobje mraza lahko dodatno obremenilo energetske sisteme, ki se še vedno prilagajajo spremenjenim oskrbovalnim potem po zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov. Kljub temu da so skladišča po Evropi razmeroma dobro zapolnjena, trgi burno reagirajo na vremenske napovedi, ki nakazujejo vztrajanje hladne fronte. Situacija poudarja občutljivost evropskega energetskega trga na zunanje dejavnike, kot so ekstremni vremenski pojavi, kar ostaja ključni izziv za zagotavljanje cenovne stabilnosti v prihodnje.

Junijski dvig cen energentov v Avstriji so primarno poganjale podražitve naftnih derivatov, kar je bilo posledica geopolitičnih napetosti, ki so povzročile skoke cen na trgu. Medtem ko so cene goriv rasle, so se cene elektrike in plina junija v primerjavi z majem nekoliko znižale, kar je ustvarilo neenoten razvoj cen energentov.

Cene peletov na trgu Bosne in Hercegovine se trenutno gibljejo med 360 in 450 konvertibilnimi markami (KM) na tono. Končna cena je odvisna od kakovosti izdelka in vključenega prevoza do kupčevega naslova. To je potrdil Igor Andrić, sekretar Združenja za gozdarstvo in predelavo lesa pri Gospodarski zbornici Republike Srbske.

Komisija za energetiko in vodno regulacijo (KEVR) v Bolgariji je določila, da bo cena zemeljskega plina za avgust znašala 62,09 BGN/MWh. Ta cena ne vključuje stroškov dostopa, prenosa, trošarin in DDV. Državno podjetje Bulgartrans bo zemeljski plin prodajalo po tej ceni, ki je 3,8 % nižja od prejšnje. KEVR je ceno potrdila po analizi podatkov, ki jih je predložilo podjetje Bulgartrans.

Proizvodnja zemeljskega plina v Louisiani se je po dveh letih upadanja znova okrepila. Ta preobrat je posledica višjih cen, ponovnega vrtanja in pomembnih zveznih premikov v politiki, ki podpirajo razvoj fosilnih goriv. Izpadi države so dosegli najnižjo točko 264.000 milijonov kubičnih čevljev februarja 2025, nato pa so se povzpeli na 336.000 milijonov kubičnih čevljev.

Predsednik Trump je dejal, da trenutno ni razloga za uporabo zakona o uporu v Minnesoti, dan po tem, ko je zagrozil z njegovo uporabo. Medtem je Michael Wolff posvaril, da se Trump zaveda potencialne smrtne nevarnosti za njegovo predsedovanje zaradi novih datotek FBI, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. V objavi Bele hiše, ki spominja na parodijo priljubljene video igre, so spletni detektivi odkrili namige na morebitni tretji Trumpov mandat.

Grčija se je uvrstila med redke evropske države, kjer so cene električne energije v okviru pogodb s fiksnimi tarifami ostale na enaki ravni ali celo nižje kot pri spremenljivih tarifah. Ta nenavaden tržni pojav je v letu 2025 sprožil množičen prehod gospodinjstev in podjetij k zakupom energije po vnaprej določenih cenah. Po podatkih poročila regulatornih organov in analitične hiše VaasaETT je bila povprečna končna cena elektrike v Grčiji decembra 24,34 centa za kilovatno uro, kar je pod povprečjem Evropske unije. Analiza kaže, da so bile fiksne tarife v Grčiji do novembra lani cenejše od spremenljivih, decembra pa sta se obe vrednosti izenačili. Poleg Grčije so podoben trend nižjih ali izenačenih fiksnih cen v primerjavi s spremenljivimi zabeležili le še na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem, v Veliki Britaniji in v Avstriji. V večini ostalih držav članic Evropske unije so fiksne pogodbe ostale znatno dražje, saj dobavitelji vanje vključujejo premije za tveganje zaradi nepredvidljivosti trga. Potrošniki so se za takšno strategijo odločili predvsem zaradi želje po predvidljivosti stroškov v nestanovitnem energetskem okolju. Podjetniki so prav tako sledili temu trendu, saj fiksne tarife omogočajo stabilnejše načrtovanje prihodkov in odhodkov. Kljub splošni rasti cen energije na svetovnih trgih je Grčiji uspelo ohraniti konkurenčnost, kar se odraža v nižji povprečni ceni na kilovatno uro v primerjavi s preostalimi članicami povezave.

Podjetje Indraprastha Gas Ltd (IGL), ki je največji indijski trgovec z zemeljskim plinom na drobno, je v sredo napovedalo znižanje cen zemeljskega plina za gospodinjstva. Od 1. januarja se bodo cene plina, ki ga gospodinjstva v Delhiju in širšem metropolitanskem območju NCR uporabljajo za kuhanje, znižale za 0,70 rupije na enoto. Ta poteza bo neposredno vplivala na številne porabnike v indijski prestolnici in sosednjih mestih, ki se zanašajo na omrežje IGL. Znižanje cen predstavlja prilagoditev na energetskem trgu v Indiji, kjer IGL oskrbuje obsežno mrežo gospodinjskih odjemalcev. Gre za manjšo pocenitev, ki pa je pomembna za lokalno prebivalstvo v luči nihajočih cen energentov na svetovnih trgih. Podjetje je ukrep utemeljilo kot ugodnost za končne uporabnike v regiji Delhi-NCR.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Donald Trump je izjavil, da naj bi se usmrtitve protestnikov v Iranu ustavile, kar nakazuje na umiritev retorike in morebitno poslušanje neintervencionistov v njegovi administraciji. Kljub prejšnjim grožnjam in podpori protestnikom, se zdi, da se Trumpova administracija premika od odprtega spopada z Iranom, čeprav še vedno izvaja pritisk brez neposrednega pozivanja k zamenjavi režima. V člankih je bilo tudi navedeno, da je Trumpova pomoč Irancem povzročila večjo bolečino, saj je sankcioniral iransko gospodarstvo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Združene države Amerike so izvedle letalske napade na cilje v Venezueli, vendar po prvih podatkih državne naftne družbe PDVSA ključna energetska infrastruktura ni bila prizadeta. Napadi so povzročili škodo v pristanišču La Guaira v bližini prestolnice Caracas, vendar strokovnjaki poudarjajo, da se to pristanišče ne uporablja za izvoz surove nafte. Zaradi tega na trgu trenutno ni pričakovati motenj v oskrbi ali občutnih podražitev naftnih derivatov. Analitiki navajajo, da bi razmere paradoksalno lahko celo koristile potrošnikom, saj ponudba surovine ostaja stabilna, strah pred širitvijo konfliktov, ki bi ustavili proizvodnjo, pa se za zdaj ni uresničil. Venezuelska stran še vedno ocenjuje celotno škodo, vendar viri znotraj podjetja PDVSA trdijo, da so vsa glavna črpališča in rafinerije ostali nedotaknjeni. Mednarodni trgi so se na novice odzvali razmeroma mirno, saj neposredne grožnje za svetovni naftni trg trenutno ni.

Družba Energetika Ljubljana je napovedala nove cenike za daljinsko ogrevanje, ki bodo stopili v veljavo s 1. januarjem. Po novih izračunih se bo fiksni del cene toplote zvišal, medtem ko se bo variabilni del cene znižal. Fiksni del bo po novem znašal 2897,15 evra na megavat moči mesečno brez davka na dodano vrednost, variabilni del pa bo postavljen pri 75,40 evra na megavatno uro brez DDV. Kljub strukturnim spremembam znotraj cene v javnem podjetju zagotavljajo, da povprečna skupna cena toplote za odjemalce do konca trenutne ogrevalne sezone ostaja nespremenjena. Te spremembe so del rednega prilagajanja cenovne politike podjetja, ki oskrbuje prestolnico. Odločitev vpliva na gospodinjstva in poslovne subjekte, priključene na sistem daljinskega ogrevanja, vendar neposrednega vpliva na končni znesek na položnicah v tem zimskem obdobju ne bo.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Avstriji je inflacija oktobra ostala pri štirih odstotkih, kar je skoraj dvakrat več kot v povprečju evroobmočja. K rasti cen so najbolj prispevale visoke cene energije, zlasti elektrike, ter višji stroški v gostinstvu in hotelirstvu. Podražile so se tudi prehrana in prevoz, medtem ko so cenejša potovanja in moda rast nekoliko ublažile. Cene elektrike so za 40 odstotkov višje kot lani.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije napovedal, da si bodo dobiček od prodaje venezuelske surove nafte delila ameriška naftna podjetja. Na srečanju so se posvetili predvsem vprašanjem predelave in prodaje do 50 milijonov sodčkov venezuelske nafte, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za znižanje cen energentov in zagotavljanje energetske varnosti. Trumpova administracija se osredotoča na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s Caracasom, pri čemer poudarja pomen varnostnih jamstev za ameriške investitorje in korporacije, ki delujejo na tem območju. Načrt predvideva, da bi ZDA predelale znatne količine venezuelske surove nafte, kar bi po mnenju uradnega Washingtona stabiliziralo trg in prineslo neposredne finančne koristi ameriškemu gospodarstvu. Odločitev o delitvi dobička neposredno z zasebnimi podjetji nakazuje na novo smer v ameriški zunanji in energetski politiki do Venezuele. Kritiki opozarjajo na kompleksnost pravnih in mednarodnih vidikov takšnega razpolaganja z viri tuje države, medtem ko ameriška stran izpostavlja nujnost zagotavljanja energetske neodvisnosti in gospodarske rasti preko strateških partnerstev v regiji.