Mednarodne cene nafte so se zvišale, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s sankcijami proti državam, ki kupujejo rusko nafto, vključno z Indijo. Grožnje so povzročile zaskrbljenost glede morebitnega zmanjšanja svetovne ponudbe nafte, kar je ceno zahodnoteksaške lahke nafte dvignilo na enomesečni vrh.

Cena nafte brent je v četrtek zjutraj padla na 73,05 dolarja za barel, kar odraža zaskrbljenost vlagateljev glede zalog v ZDA. Nasprotno pa se je cena azerbajdžanske nafte Azeri Light zvišala za več kot dva dolarja, in sicer za 2,13 dolarja oziroma 2,97 %, ter dosegla 73,64 dolarja za barel. Predhodna cena azerbajdžanske nafte je znašala 71,51 dolarja.

Cene nafte so v četrtek ostale stabilne, saj so vlagatelji pretehtali tveganja pomanjkanja ponudbe zaradi prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro rešitev vojne v Ukrajini z dodatnimi carinami. Vendar pa je nepričakovano povečanje zalog surove nafte v ZDA vplivalo na znižanje cen. Terminske pogodbe za nafto Brent za september, ki potečejo v četrtek, so padle za 10 centov oziroma 0,1 % na 73,14 dolarja za sod.

Dobiček avstrijskega energetskega podjetja Verbund se je v prvi polovici leta 2025 zmanjšal zaradi precej nižje proizvodnje električne energije iz vodnih virov, posledica česar je bila izrazita suša. Slabše poslovanje družbe OMV je prizadelo predvsem energetski sektor, medtem ko je kemijski sektor dosegel dobro uspešnost.

Ameriški predsednik Donald Trump še vedno ni prejel odziva iz Rusije, potem ko je skrajšal rok za dosego mirovnega sporazuma v Ukrajini na 10 do 12 dni. Trump je izrazil obžalovanje nad pomanjkanjem napredka v konfliktu in opozoril na morebitne nove sankcije, če Moskva ne pokaže volje za prekinitev spopadov. Rusija ni posredovala nobenih signalov Washingtonu, kar kaže na nadaljnje ignoriranje ultimata.

Cene nafte so se v sredo zjutraj v azijskem trgovanju obdržale na nedavnih dobičkih, pri čemer so bile podprte s kompleksno mešanico geopolitičnih tveganj, zaostrovanja trgovinskih politik in pričakovanja glede prihodnje odločitve ameriške centralne banke glede obrestnih mer. Obe pomembnejši vrsti surove nafte sta v torek poskočili za več kot 3 %. Analize mednarodnih promptnih in terminskih cen surove nafte in naftnih derivatov kažejo na povišane vrednosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil nov 10- do 12-dnevni rok za končanje vojne v Ukrajini in zagrozil z novimi sankcijami. Rusija je na ta ultimatum odgovorila z bombardiranjem v Ukrajini, ki je po navedbah ukrajinskih oblasti povzročilo več kot 20 mrtvih v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk.

Cene nafte so se danes na mednarodnih trgih ohranile blizu 73 dolarjev za sod. Kljub nagovestjem šibkejše dobave v ZDA so strahovi vlagateljev glede morebitnih novih ameriških sankcij, ki bi lahko otežile dobavo ruske nafte, vplivali na gibanje cen. Ameriški predsednik Trump je napovedal "sekundarne carine".

Cena nafte Brent je na londonski borzi ICE Futures porasla za 0,04 dolarja na 70,08 dolarja za sod, medtem ko je cena azerbajdžanske nafte Azeri Light zabeležila zvišanje za 0,85 dolarja oziroma 1,22 % na 70,33 dolarja za sod, s čimer je ponovno presegla 70 dolarjev. Septembrske terminske pogodbe za zahodnoteksaško surovo nafto WTI so se znižale za 0,14 dolarja na 66,57 dolarja za sod.

Azijske delnice so v torek zabeležile padec, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi dolgotrajnega vpliva trgovinskega sporazuma med ZDA in EU ter strahu, da bi višje tarife ovirale globalno rast. Kljub temu, da so se izognili najhujšim tarifam, se pričakuje, da bodo povišane dajatve negativno vplivale na svetovno gospodarstvo. Medtem so cene nafte poskočile, potem ko je ameriški predsednik Trump Rusiji postavil nov rok. Istočasno so se kitajski in ameriški trgovinski uradniki v torek srečali drugi dan v švedski prestolnici, da bi poskušali rešiti zastoj glede tarif, ki so izkrivile ključne trgovinske vezi med največjima svetovnima gospodarstvoma. Podpredsednik He Lifeng in ameriški finančni minister Scott Bessent nista dala javnih izjav.

Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces vzpostavljanja nove oblasti v državi. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA neposredno vodile Venezuelo, medtem ko se bosta Maduro in njegova soproga Cilia Flores predvidoma zagovarjala pred sodiščem v New Yorku. Operacija, ki je vključevala zračne napade na Caracas, je povzročila buren odziv mednarodne skupnosti, pri čemer Kitajska že zahteva izpustitev odstavljenega voditelja. Dogodki so močno vplivali na svetovne finančne in energetske trge. Cene nafte so sprva padle na najnižjo raven v zadnjih štirih letih, vendar so se v ponedeljkovem trgovanju v Aziji rahlo stabilizirale. Analitiki opozarjajo, da bo okrevanje venezuelske naftne industrije, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami surove nafte na svetu, dolgotrajno in polno tveganj zaradi uničene infrastrukture in politične negotovosti. Medtem ko so kripto trgi ostali razmeroma stabilni, so cene plemenitih kovin zaradi negotovosti poskočile.

Azijske borze so teden začele z občutno rastjo, medtem ko so se svetovni trgi odzvali na novico o ameriški zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura med vikendom. Indeksa v Tokiu in Seulu sta dosegla rekordne vrednosti, saj so vlagatelji ocenjevali dolgoročne posledice političnih sprememb v Venezueli na svetovno energetsko stabilnost. Čeprav so se cene surove nafte sprva le rahlo zvišale, so plemenite kovine, vključno z zlatom, srebrom in platino, zabeležile strmo rast, saj so vlagatelji v času geopolitične negotovosti iskali varna zatočišča. Analitiki opozarjajo, da je venezuelska naftna industrija po letih mednarodnih sankcij in slabega upravljanja v izjemno slabem stanju. Čeprav bi država lahko na dolgi rok podvojila ali celo potrojila trenutno proizvodnjo, ki znaša približno 1,1 milijona sodčkov na dan, bodo za vrnitev na zgodovinske ravni potrebna leta obsežnih investicij. Kljub temu so finančni trgi burno reagirali na ameriško posredovanje, kar je povzročilo premike tako na delniških kot surovinskih trgih po vsem svetu.

Cene nafte so v ponedeljek zrasle, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal skrajšanje roka za rešitev ukrajinskega konflikta z 50 na 10-12 dni. Istočasno so ZDA in Evropska unija sklenile trgovinski sporazum, po katerem bo EU uvažala ameriško energijo v vrednosti 750 milijard dolarjev in opustila rusko nafto. Kljub temu so evropski borzni indeksi večinoma zabeležili padec, medtem ko so ameriški trgi, kot sta S&P 500 in Nasdaq, dosegli nove rekorde.

Cena azerbajdžanske nafte blagovne znamke Azeri Light je presegla 71 dolarjev za sod, kar predstavlja 1,18 dolarja oziroma 1,68-odstotno rast in zdaj znaša 71,51 dolarja za sod. Rast cen je bila zabeležena tako v italijanskem pristanišču Augusta po pogojih CIF kot na svetovnem trgu. Hkrati so se cene septembrskih terminskih pogodb za nafto Brent na londonski borzi ICE Futures zjutraj v sredo zvišale na 72,68 dolarja za sod, kar je posledica izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede rusko-ukrajinskega konflikta.

Cena nafte Brent za dobavo v septembru in oktobru je presegla 73 dolarjev za sod, prvič po koncu junija 2025. To se je zgodilo po ultimatu Donalda Trumpa glede Ukrajine. Medtem je diskont ruske nafte Urals v primerjavi z referenčnimi sortami ostal minimalen in je znašal 11,45 dolarja za sod, kar kaže na majhen vpliv evropskih sankcij.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je izboljšal svojo napoved globalne gospodarske rasti, pri čemer navaja omilitev carin, ki jih je uvedel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ter višje projekcije cen nafte. Sprostitev trgovinskih napetosti od aprila dalje naj bi prispevala k močnejši globalni rasti. Hkrati je IMF popravil navzgor tudi svoje projekcije cen nafte Brent za leti 2025 in 2026, kar dodatno podpira optimistične obete kljub obstoječim trgovinskim in geopolitičnim tveganjem.

Cena teksaške nafte (WTI) je v ponedeljek zrasla za 2,38 odstotka in dosegla 66,71 dolarja za sod, kar je posledica trgovinskega sporazuma med ZDA in Evropsko unijo. Dogovor, sklenjen v nedeljo, vključuje 15-odstotno dajatev.

Slovaška je prenehala blokirati 18. paket sankcij EU proti Rusiji po dogovoru o energetskih garancijah, je sporočilo zunanje ministrstvo države. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bodo "nezakonite" sankcije EU imele povratne učinke.

Združeno kraljestvo je izrazilo zanimanje za sodelovanje pri evropskih nakupih ameriške vojaške opreme za Ukrajino, kljub sovražnejšemu stališču Donalda Trumpa do Rusije. Njegova grožnja, da bo uvedel stroge kazni za ruske trgovinske partnerje, če se konflikt v Ukrajini ne bo rešil v 50 dneh, pa je bila ocenjena kot neverodostojna in obsojena na propad, saj Evropski zavezniki hitijo z dobavo orožja Ukrajini.

Evropska unija in Združeno kraljestvo sta sprejela nove, doslej najostrejše sankcije proti Rusiji, ki so bile usmerjene predvsem v bančni in energetski sektor. Velika Britanija se je pridružila prizadevanjem EU za znižanje cenovne kapice za rusko surovo nafto, da bi zmanjšala prihodke Kremlja, medtem ko so bili sankcionirani tudi ruski vohuni. Od začetka invazije na Ukrajino februarja 2022 je EU sprejela že več krogov sankcij.