Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je sprožila oster verbalni napad na ekumenskega patriarha Bartolomeja, ki mu očita načrtno prizadevanje za marginalizacijo Ruske pravoslavne cerkve v Vzhodni Evropi. Po navedbah ruskih oblasti naj bi patriarh pri svojih dejavnostih v baltskih državah tesno sodeloval z britanskimi obveščevalnimi službami. Odnosi med Carigradom in Moskvo so se v začetku leta 2026 dodatno zaostrili zaradi odločitve Fanarja o ustanovitvi novega eksarhata v baltski regiji, kar Rusija razume kot neposreden poseg v svojo kanonično sfero. Poznavalci razmer, med katerimi sta tudi metropolita Dimitrij in Gregorij, ocenjujejo, da so napadi iz Moskve neposredno povezani s širšo geopolitično strategijo Vladimirja Putina v regiji. Carigrajski patriarhat se je na obtožbe odzval zadržano in se izognil neposrednemu komentiranju ruskih provokacij, s čimer poskuša ohraniti diplomatsko držo v vse bolj razgretem cerkvenem sporu. Konflikt med obema središčema pravoslavja ima globoke korenine in neposredno vpliva na versko ter politično stabilnost na Balkanu in v vzhodni Evropi. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti spori privedli do trajnega razkola v pravoslavnem svetu, kar bi oslabilo enotnost Cerkve v času povečanih varnostnih tveganj. Grški cerkveni krogi poudarjajo, da napetosti med Moskvo in Carigradom neposredno zadevajo tudi Grčijo in njeno vlogo v pravoslavnem svetu. Dogajanje kaže na vse večjo uporabo verskih institucij kot orodja v hibridni vojni in širjenju vplivnih sfer v strateško pomembnih regijah.