Ruska obveščevalna služba obtožila ekumenskega patriarha Bartolomeja spodkopavanja pravoslavja

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je sprožila oster verbalni napad na ekumenskega patriarha Bartolomeja, ki mu očita načrtno uničevanje enotnosti pravoslavne cerkve. Po navedbah ruske strani Bartolomej aktivno sodeluje z nacionalističnimi in neonacističnimi silami, hkrati pa si prizadeva za odcepitev pravoslavnih cerkva v baltskih državah in Črni gori od Moskovskega patriarhata. SVR trdi, da patriarhove dejavnosti neposredno podpirajo zahodne obveščevalne službe, zlasti britanske, z namenom oslabitve ruskega vpliva. Ruski očitki so tesno povezani s patriarhovim priznanjem neodvisnosti ukrajinske pravoslavne cerkve, kar Moskva razume kot politično motivirano dejanje. Agencija TASS poroča, da Kremelj Bartolomeja obravnava kot podaljšano roko zahodnih interesov, ki povzroča razkol znotraj pravoslavnega telesa. Napetosti med Moskvo in Konstantinoplom so se stopnjevale vse od leta 2019, ko je Bartolomej izdal dekret o avtokefalnosti ukrajinske cerkve, kar je povzročilo prekinitev evharističnega občestva med patriarhatoma. Služba SVR v svoji izjavi še dodaja, da patriarhova politika spodbuja verske konflikte v regijah, kjer je bila ruska cerkev zgodovinsko močno prisotna. Obtožbe vključujejo trditve o tajnem sodelovanju s tujimi silami, ki naj bi usmerjale Bartolomejeva dejanja za destabilizacijo pravoslavnega sveta. Gre za nadaljevanje ruske strategije obrambe 'ruskega sveta' (Russkiy mir), kjer religija igra ključno vlogo pri uveljavljanju geopolitične moči na območju nekdanje Sovjetske zveze in Balkana.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

V Biarritzu so francoski organi pregona aretirali Francoza in tri ruske državljane iz Dagestana, ki so osumljeni načrtovanja atentata na Vladimirja Ossetchkina, ruskega begunca in kritika Kremlja. Osumljenci naj bi izvajali izvidništvo za njegovo likvidacijo. Hkrati pa spletna stran AIRLive napoveduje, da naj bi letalo ruskega predsednika Vladimirja Putina na poti v Budimpešto, kjer naj bi se srečal z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom, spremljali turški in ruski lovci nad Črno goro in Srbijo.