Roula Pispirigou ponovno pred sodiščem zaradi smrti hčerke Georgine

Večina sorodnikov žrtev tragične železniške nesreče v Tempih se je distancirala od odločitve predsednice združenja svojcev Marie Karistianu, da ustanovi svojo politično stranko. Panos Rutsi, oče ene izmed žrtev, je javno pozval Karistianujevo k neposrednemu odstopu s položaja predsednice društva, saj meni, da boj za pravico ne bi smel biti povezan s političnimi ambicijami ali strankarskimi barvami. Rutsi je poudaril, da so se starši od začetka zavzemali za resnico brez političnega vmešavanja, zato je po njegovem mnenju delovanje v društvu nezdružljivo s politično kandidaturo. Obenem so se v javnosti pojavile resne obtožbe glede načina ustanavljanja stranke. Komunikolog Nikos Karahalios je trdil, da je Karistianujeva že dlje časa pripravljala politični program s skupino strokovnjakov, medtem ko je javno zanikala politične ambicije. Po Karahaliosovih navedbah naj bi posameznikom celo obljubljala poslanske in ministrske položaje, pri čemer naj bi izkoriščala ugled, ki ga je pridobila kot obraz gibanja za pravico žrtev iz Tempov, ne da bi pojasnila, da nima podpore ostalih staršev. Maria Karistianu je navedbe o objavi ustanovitve stranke na obletnico nesreče 28. februarja označila za tragične in neresnične. Pojasnila je, da bo o odstopu z mesta predsednice društva razmislila, ko bo prejela uradno zahtevo, sicer pa se ji mandat izteče v marcu. Kljub očitnim razkolom med svojci je zatrdila, da ostajajo enotni v sodnem boju za odgovornost, in dodala, da politično pot vidi le kot drugo pot do dosege pravice za pokojne otroke.

Švicarska policija je aretirala Jacquesa Morettija, solastnika bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v silovitem požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi, 116 pa jih je bilo poškodovanih. Tožilstvo je odredilo pripor zaradi nevarnosti pobega, medtem ko se Moretti in njegova soproga Jessica soočata z obtožbami povzročitve smrti iz malomarnosti. Več kot polovica smrtnih žrtev je bila najstnikov, med njimi so državljani Švice, Francije, Italije in Velike Britanije. Preiskava je pokazala, da se je ogenj najverjetneje vnel zaradi uporabe ognjemetnih svečk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale zvočno izolacijo na stropu kletnih prostorov bara. Lokalne oblasti so pod plazom kritik, saj je župan priznal, da objekt v preteklosti ni opravil več potrebnih varnostnih pregledov. Družine žrtev so proti lastnikom že vložile odškodninske in kazenske tožbe, medtem ko v državi potekajo žalne slovesnosti. Švica se je žrtev spomnila z minuto molka, medtem ko se preiskovalci v Sionu osredotočajo na vprašanja protipožarne varnosti in odgovornosti francoskih lastnikov. Jacques in Jessica Moretti sta preko izjav za javnost izrazila globoko obžalovanje in napovedala polno sodelovanje z organi pregona, vendar njuna predkaznovanost zaradi zlorabe prostitucije v preteklosti dodatno obremenjuje njun javni ugled v času sodnega postopka.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.