Svetovna banka je Argentini odobrila novo posojilo v višini 300 milijonov ameriških dolarjev, namenjeno modernizaciji davčnega sistema. Cilj posojila je poenostaviti postopke, avtomatizirati administrativne procese in zagotoviti več informacij davkoplačevalcem, s čimer se utrjujejo vladne reforme. Posojilo je vračljivo v 32 letih s sedemletnim obdobjem mirovanja in se pridružuje 1,5 milijarde dolarjev, ki jih je organizacija odobrila aprila za odprtje deviznega nadzora.

Mehiška sekretariat za finance je potrdil, da za leto 2026 ne načrtuje davčne reforme, kljub poročilom, ki so to sprva namigovala. Namesto tega se bo vlada osredotočila na izboljšanje izterjave davčnih dolgov od tistih, ki se izogibajo plačilu davkov, ter na okrepitev nadzora na carinskih točkah. V Saltillu pa se je medtem iztekel rok za izkoriščanje davčnih olajšav pri plačilu davka na nepremičnine in drugih občinskih davščinah, s čimer so pozvali državljane k izkoriščanju ugodnosti za ureditev svojih obveznosti.

Italijanski senat je dokončno potrdil davčni odlok, ki zdaj postaja zakon. Odlok, ki je del širše strategije vlade za racionalizacijo davčnega sistema, prinaša spremembe na področju nadzora finančne straže, spodbuja prostovoljno izpolnjevanje obveznosti in zagotavlja večjo transparentnost med davčnimi organi in davkoplačevalci. Med ključnimi določbami je pojasnilo glede sledljivosti povračil stroškov potovanj, ki je bila v določenih primerih neizvedljiva.

Novi zvezni zakoni in regulativne spremembe v ZDA, vključno z davčnim zakonom Trumpove administracije, bi lahko resno prizadele dostopnost visokošolskega izobraževanja za študente. Omejitve posojil za podiplomske in strokovne študente ter uvedba zahtev po delovnih urah za upravičenost do programa Medicaid povzročajo negotovost med milijoni študentov, ki se zanašajo na to zdravstveno zavarovanje. Kritiki opozarjajo tudi na neučinkovitost vladnih programov, kot je Medicaid, kjer prihaja do zlorab davkoplačevalskega denarja, medtem ko so tisti, ki program resnično potrebujejo, pod vse večjim pritiskom.

Novi obsežni davčni načrt nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, imenovan 'One Big Beautiful Bill', je sprožil razprave o tem, kdo bo največji zmagovalec in poraženec. Medtem ko nekatere spremembe v davčni zakonodaji lahko koristijo določenim gospodinjstvom, so druge skupine prikrajšane za ključne davčne olajšave. Hkrati administracija razmišlja o reformi davka na kapitalske dobičke, da bi spodbudila nepremičninski trg, kar bi lahko lastnikom stanovanj prineslo pomembne davčne olajšave.

Napovedani pavšalni davčni odpis v višini 2.000 evrov za upokojence, ki ga je francoska vlada predvidela v proračunu za leto 2026, naj bi po ocenah Instituta za javne politike (IPP) in raziskovalcev portala sudouest.fr v veliki meri koristil manj premožnim upokojencem. Ta ukrep bi lahko prizadel do 1,5 milijona upokojencev, zlasti če bi se upošteval tudi pri izračunu pomoči za stanovanja, in bi prinesel proračunske prihranke v višini okoli 550 milijonov evrov. Pričakuje se, da bo ta sprememba povečala prejemke in zmanjšala davčno obveznost za manj premožne, medtem ko bi se stopnja obdavčitve za bogatejše upokojence lahko povečala.

Dominikanski predsednik Luis Abinader je izjavil, da se še ni pogovarjal o morebitni davčni reformi z novim finančnim ministrom Magínom Díazom. Medtem je perujski minister za gospodarstvo in finance Raúl Pérez Reyes pojasnil, da je bila izjava predsednice Dine Boluarte o pričakovanem fiskalnem primanjkljaju v višini med 2,6 % in 2,8 % napaka. Poudaril je, da je cilj za letošnje leto doseči primanjkljaj v višini 2,2 %.

Maroko načrtuje zmanjšanje proračunskega primanjkljaja na 3 % BDP do leta 2026, kar je posledica davčnih reform in strukturnih sprememb. Trenutno znaša primanjkljaj 3,5 % BDP. V kanadski provinci Saskatchewan pa se vlada premierja Scotta Moeja, ki je zabeležila že peti proračunski primanjkljaj v sedmih letih, sooča s pozivi k večji fiskalni disciplini. Predlagajo, naj sledijo zgledu nekdanjega premierja Romana, da bi se izognili negativnim posledicam za davkoplačevalce in gospodarstvo.

Britanska davčna uprava (HMRC) je napovedala obsežno prenovo davčnega sistema ter sistemov PAYE (Pay As You Earn) in carinskih sistemov. V sklopu teh sprememb je bil zagnan nov digitalni servis, ki bo vplival na način interakcije 35 milijonov ljudi s sistemom PAYE. Vlada je ob tem napovedala skupno 50 novih ukrepov, namenjenih transformaciji obstoječih davčnih procesov.

Grška neodvisna agencija za javne prihodke (AADE) je v četrtek, 15. januarja 2026, izvedla zadnja izplačila vračil najemnin za leto 2025. Sredstva so bila nakazana na bančne račune tistih upravičencev, ki so v obdobju med 13. in 30. decembrom lani predložili popravljene davčne napovedi ali posodobili podatke o svojih bančnih računih. Gre za zaključek izvajanja ukrepa, ki je bil prvič uveden prav za leto 2025 z namenom razbremenitve najemnikov. Ministrstvo za finance in davčna uprava sta večino sredstev razdelila že pred koncem leta 2024, ko so izplačila prejeli vsi tisti, ki so ustrezne postopke uredili pred 13. decembrom. Današnje nakazilo tako predstavlja končno fazo finančne pomoči za lanske upravičence. Ukrep vračila dela najemnin je del širšega prizadevanja države za stabilizacijo stanovanjskega trga in pomoč državljanom pri obvladovanju stroškov bivanja. Postopek je potekal avtomatizirano preko bančnih nakazil, s čimer so se oblasti izognile dodatnim administrativnim zapletom na fizičnih uradih. Grške oblasti so poudarile, da so bili vsi zahtevki, oddani v predpisanem roku, ustrezno obdelani, s čimer se projekt za leto 2025 uradno zaključuje.

Nedavno sprejeti republikanski zakon bi lahko milijonom Američanov z nizkimi dohodki odvzel zdravstveno varstvo in prehranske ugodnosti, medtem ko bi najbogatejša gospodinjstva imela koristi. Nov zakon bi namreč vplival na program SNAP in Medicaid, kar je sprožilo boj za njihovo ohranitev.

Novi 'Eno velik, lep zakon', podpisan 4. julija 2025, je prinesel obsežne spremembe v zvezni davčni sistem ZDA. Čeprav so bile napovedane kot obsežne davčne olajšave, zlasti za visoko dohodkovne, pa se je izkazalo, da polna izkoriščenost nekaterih določb ni enostavna. Zakon trajno razširja in nadgrajuje določila Zakona o znižanju davkov in delovnih mest (TCJA), vendar se pojavljajo opozorila, da nekatere obljubljene davčne olajšave morda ne bodo prinesle pričakovanih koristi, saj je njihova realizacija bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled.

Predsednik Republike, Marcelo Rebelo de Sousa, je potrdil odlok, ki predvideva znižanje dohodnine (IRS) v letu 2025. Poleg tega je v odlok vključena zaveza za dodatno znižanje dohodnine v letu 2026. Vlada bo po objavi zakona v Uradnem listu spremenila tabele za odtegljaje pri viru, da bi odražale znižanje IRS. Predvideno je, da bo vlada v okviru državnega proračuna za leto 2026 parlamentu predlagala dodatno znižanje stopenj dohodnine za 0,3 odstotne točke za 2. do 5. davčni razred v primerjavi s sedaj določenimi stopnjami.

Predsednik ZDA Donald Trump je na 249. obletnico države podpisal obsežen zakon "One Big Beautiful Bill Act" (OBBBA), ki v naslednjih desetih letih povečuje državni dolg za 3,3 bilijone dolarjev. Zakon prepoloviluje financiranje Urada za finančno zaščito potrošnikov (CFPB) in zaplete ter zmanjšuje pravičnost davčnega sistema. Poleg tega novi limiti pri študentskih posojilih dodatno obremenjujejo finančno stanje potrošnikov.

Predsednik stranke SDS Janez Janša je na pogovornem večeru v Semiču predstavil ključne programske usmeritve morebitne prihodnje vlade pod njegovim vodstvom. Glavna napoved se nanaša na področje dolgotrajne oskrbe, kjer Janša napoveduje takojšnjo zamrznitev novega prispevka za vse tiste, ki storitev še ne morejo koristiti. Po njegovih besedah bi upokojencem prispevek ukinili takoj, za zaposlene pa bi ga v večjem delu zamrznili do trenutka, ko bodo storitve v praksi dejansko na voljo. Poleg posegov v sistem dolgotrajne oskrbe je nekdanji premier izpostavil potrebo po splošni razbremenitvi plač in zmanjšanju administrativnih ovir za gospodarstvo. Cilj teh ukrepov je povečanje neto prejemkov zaposlenih in izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij. Janša je poudaril, da trenutni sistem preveč obremenjuje delovno aktivno prebivalstvo, ne da bi mu v zameno nudil ustrezno socialno varnost. Janša se je dotaknil tudi pokojninske reforme, pri čemer napoveduje spremembe pokojninskega sistema, ki bi zagotovile dolgoročno vzdržnost in pravičnejša izplačila. Pogovorni večer v Semiču je služil kot platforma za predstavitev vizije stranke pred prihajajočimi volilnimi izzivi, kjer SDS stavi na davčno razbremenitev in racionalizacijo javne porabe.

Nemška davčna sindikalna organizacija (DSTG) je tik pred iztekom roka za oddajo davčnih napovedi za leto 2024 predlagala ukinitev obvezne davčne napovedi za zaposlene. Po mnenju sindikata bi takšna reforma razbremenila tako državljane kot tudi davčne organe ter prihranila »veliko časa, živcev in denarja«.

Podpredsednik vlade Dragoș Anastasiu je 22. julija v tiskovni konferenci izjavil, da ne pozna proračunskega vpliva prvega davčnega paketa, ki ga je vlada sprejela in zanj prevzela odgovornost v parlamentu 7. julija. Poleg tega je poudaril, da še ni mogoče določiti proračunskega vpliva reform državnih podjetij, ki jih je predlagala vlada. Dodal je, da so zaenkrat uspeli zbrati podatke, ki jim dajejo jasno sliko portfelja.

Belgijska vlada je v petek odobrila predlog zakona, ki odpravlja vrsto majhnih in zastarelih davkov v skupni vrednosti 6 milijonov evrov. Kot je napovedal finančni minister Jan Jambon, so se odločili za ta korak, saj so nekateri davki postali zastareli ali pa so bili preprosto preveč majhni, da bi jih bilo smiselno ohranjati.

Belgijska zvezna vlada je pod vodstvom premierja Barta De Weverja dosegla poletni dogovor, ki vključuje ukrepe na področju pokojnin, zdravstvenih taks, davčne reforme in prožnosti dela. Sporazum, ki je bil dosežen po dolgotrajnih pogajanjih, so predstavili na novinarski konferenci ob 4.30 zjutraj, in velja za prvi pomemben dosežek zakonodajne vlade.

Ameriško gospodarstvo je v šestih mesecih Trumpovega mandata zabeležilo rast kljub napovedim o negativnih učinkih tarif. Predsednik Donald Trump je načrtoval tudi srečanje s filipinskim predsednikom Ferdinandom Marcosom mlajšim v Beli hiši, kjer naj bi razpravljala o carinah in Kitajski.