Francija nadaljuje z zmanjševanjem svoje vojaške prisotnosti v Afriki, saj je včeraj, 17. julija, uradno predala Senegalu zadnji dve vojaški bazi v državi. Ta zgodovinski dogodek v Dakarju pomeni konec stalne francoske vojaške prisotnosti v Zahodni Afriki. Francoski kontingenti so sedaj prisotni le še v Džibutiju in Gabonu, kar odraža upad francoskega vpliva na afriški celini. Hkrati se zmanjšuje tudi podpora francoskemu predsedniku Macronu, ki se sooča z javnim neodobravanjem zaradi svojih politik.

Francoska vojska je v četrtek, 17. julija, po 65 letih uradno končala svojo stalno vojaško prisotnost v Senegalu. Kamp Geille in vojaška letalska baza na letališču v Dakarju sta bila uradno predana senegalski državi. Ta poteza predstavlja konec stalne francoske vojaške prisotnosti v Zahodni Afriki, saj je Francija že prej umaknila svoje baze iz Malija, Burkine Faso, Nigra, Čada, Slonokoščene obale in Gabona. Okoli 350 francoskih vojakov, ki so bili del francoskih elementov v Senegalu (EFS), je imelo predvsem nalogo izvajanja operativnega vojaškega partnerstva s senegalskimi oboroženimi silami.

Indonezija je v petek začela izvajati svoj novo ratificirani kazenski zakonik, s čimer je po več kot 80 letih nadomestila kazenski zakon, ki izvira iz nizozemske dobe.

Indonezija je v petek uradno začela izvajati svoj na novo ratificirani kazenski zakonik, ki nadomešča več kot 80 let staro zakonodajo iz nizozemskega kolonialnega obdobja. Ta korak pomeni zgodovinsko prelomnico v pravni krajini te jugovzhodne azijske države, ki je od razglasitve neodvisnosti leta 1945 kljub suverenosti še naprej delovala v okviru kolonialnega pravnega sistema. Prehod na novo zakonodajo predstavlja prizadevanje države po dekolonizaciji svojega pravosodnega sistema in prilagoditvi zakonov sodobnim indonezijskim vrednotam. Novi zakonik prinaša obsežne spremembe, ki vplivajo na številna področja družbenega življenja, vendar so nekateri deli sprožili razprave o človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. Kljub kritikam s strani nekaterih mednarodnih organizacij in aktivistov, vlada v Džakarti vztraja, da je bila posodobitev nujna za uveljavitev nacionalne identitete v pravnem redu. Implementacija se je začela po večletnih pripravah in zakonodajnih postopkih, ki so v preteklosti sprožili tudi ulične proteste. Gre za enega najpomembnejših pravnih premikov v regiji, ki bo dolgoročno oblikoval delovanje indonezijske družbe.

Ukrajinski Inštitut za nacionalni spomin je generala-feldmaršala kneza Grigorija Potemkina razglasil za udeleženca pri izvajanju politike "ruskega imperializma". V skladu z veljavno zakonodajo bodo lokalne oblasti morale odstraniti objekte, povezane z njegovim imenom, iz javnega prostora.

Španski članek izraža nestrinjanje z monarhijo po Francovi smrti, medtem ko na Tahitiju Oscar Temaru želi "deprogramirati" avtonomiste. Temaru je izpustil razpravo o dekolonizaciji zaradi odsotnosti državnega predstavnika.

Dva pariška muzeja sta nedavno odprla razstavi, ki osvetljujeta prispevek žensk v svetu umetnosti. V Musée Cognac-Jay je na ogled razstava »Correspondances« umetnice Agnès Thurnauer, ki postavlja v dialog njena dela z deli iz 18. stoletja, s poudarkom na ustvarjalnosti žensk. Muzej Orangerie pa predstavlja razstavo o Berthe Weill, galeristki, ki je v svoji pariški galeriji leta 1901 promovirala mlade umetnike, ki so kasneje postali pomembna imena moderne umetnosti. Razstava vključuje najlepše slike njenih varovancev.

Emmanuel Macron je v pismu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. S tem je uradno priznal odgovornost Francije za ubijanje voditeljev gibanja za neodvisnost med leti 1958 in 1960.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. To priznanje sledi poročilu zgodovinarjev, ki ga je Macron prejel januarja in poudarja, da je represija francoskih kolonialnih oblasti med letoma 1956 in 1961 prerasla v pravo »vojno«, ki je zahtevala »deset tisoč žrtev«. Macronovo priznanje predstavlja prelomnico v spominu med državama.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno priznal, da je Francija v poznih petdesetih letih v Kamerunu vodila »vojno« med dekolonizacijo. V pismu kamerunskemu kolegu je Macron izrazil obžalovanje zaradi »represivnega nasilja«, ki ga je povzročila Francija v tem obdobju.