Macron priznal francosko »vojno« v Kamerunu med dekolonizacijo in prevzel odgovornost
Objavljeno: 12. 8. 2025 20:17
13. avg 13:33
Emmanuel Macron je v pismu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. S tem je uradno priznal odgovornost Francije za ubijanje voditeljev gibanja za neodvisnost med leti 1958 in 1960.
13. avg 9:21
Emmanuel Macron je uradno priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila "vojno", ki jo je zaznamovalo nasilje, in prevzel odgovornost Francije za to obdobje. Priznanje temelji na poročilu zgodovinarjev, ki je bilo predano francoskemu predsedniku januarja. Poročilo je izpostavilo prehod iz represije v pravo vojno med leti 1956 in 1961, v kateri je umrlo več deset tisoč ljudi. Priznanje predstavlja zgodovinski premik v odnosih med državama, zlasti glede spomina na kolonialno preteklost.
13. avg 7:03
Francoski predsednik Emmanuel Macron je priznal nasilje, ki so ga zagrešile francoske enote med bojem Kameruna za neodvisnost. Priznanje naj bi bilo posledica diplomatskega pritiska kamerunskega predsednika Paula Biye, kar je privedlo do Macronovega pisma z dne 30. julija.
13. avg 9:09
Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno priznal, da je Francija v Kamerunu vodila »vojno«, zaznamovano z »represivnim nasiljem« med bojem za neodvisnost. Macron je v pismu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi, ki je bilo datirano 30. julija in objavljeno 12. avgusta, prevzel odgovornost Francije za to obdobje. Priznal je vlogo francoskih kolonialnih oblasti in vojske pri represivnem nasilju.
13. avg 8:29
Emmanuel Macron je priznal francosko represijo med bojem za neodvisnost Kameruna, navedel pa je tudi imena ikon neodvisnosti, ki so bile ubite med vojaškimi operacijami pod vodstvom francoskih sil. Po uradnem priznanju vojne se pojavljajo zahteve po reparacijah od Francije za Kamerun.
13. avg 5:11
Predsednik Emmanuel Macron je v pismu, ki je bilo objavljeno, priznal, da je Francija vodila »vojno« v Kamerunu, ki jo je zaznamovalo »represivno nasilje« v poznih petdesetih letih, med in po dekolonizaciji afriške države. Macron je uradno priznal, da je Francija vodila vojno proti uporniškim gibanjem pred in po neodvisnosti Kameruna.
12. avg 18:43
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pismu, naslovljenem na kamerunskega predsednika Paula Biyo, uradno priznal, da je Francija vodila vojno, zaznamovano z "represivnim nasiljem", v Kamerunu pred in po njegovi neodvisnosti leta 1960. Pismo je bilo podpisano 30. julija, javno pa je bilo objavljeno šele v torek.
12. avg 18:52
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pismu kamerunskemu kolegu Paulu Biyi priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila "vojno". Ob tem je poudaril, da prevzema vlogo in odgovornost Francije za te dogodke, s čimer se sooča s kolonialno preteklostjo države.
Emmanuel Macron je v pismu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. S tem je uradno priznal odgovornost Francije za ubijanje voditeljev gibanja za neodvisnost med leti 1958 in 1960.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek se je zgodil v preteklosti in ne vpliva neposredno na življenje v Sloveniji, vendar pa lahko vpliva na razumevanje zgodovinskih odnosov med državami.
Kljub odstopu Françoisa Bayrouja se v Franciji 10. septembra napovedujejo množični protesti, stavke in motnje v prometu zaradi načrtovanih varčevalnih ukrepov. Zunanji urad je izdal opozorilo potnikom v Francijo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je odgovoril na polemike, ki so nastale zaradi izjav generala Fabiena Mandona, poveljnika generalštaba, med srečanjem z župani Francije. Kljub ogorčenju, ki so ga povzročile Mandonove besede, Macron pravi, da ima general njegovo polno zaupanje in da so bile njegove besede iztrgane iz konteksta, da bi vzbujale strah.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja, kar je poteza, ki po mnenju nekaterih analitikov poglablja politični razkol med Macronom, drugimi političnimi strankami in prebivalstvom. Ponovno imenovanje prihaja v času, ko se Macron sooča z vse večjimi izzivi in kritičnimi ocenami njegovega vodenja, nekateri pa menijo, da bi neuspeh Lecornuja lahko pomenil resne težave za Macrona in celotno državo. Komentarji poudarjajo, da se Macron, ki je nekoč veljal za politično čudo, zdaj sooča s krizo vodenja in mu grozi, da bo propadel zaradi lastne želje po moči.
Bruno Retailleau, predsednik stranke Les Républicains, je javno pozval francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj razmisli o odstopu, pri čemer se je skliceval na primer generala de Gaulla. Retailleau je poudaril, da je odločitev o odstopu v rokah Macrona samega, hkrati pa izrazil željo po predčasnih predsedniških volitvah. Nasprotno pa Xavier Bertrand podpira, da Macron dokonča svoj mandat.
Romunski predsednik Nicușor Dan se je v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Med obiskom sta voditelja izvedla vajo v romunščini, Macron pa je sprejel povabilo, da leta 2026 obišče Romunijo. Dan je poudaril, da so francoske naložbe v Romuniji strateške in dolgoročne.
Premier François Bayrou je po neuspešnem glasovanju o zaupnici v državnem zboru odstopil. Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dneh imenoval že petega premierja v manj kot dveh letih. Jean-François Copé je kritiziral politično situacijo, opozicija pa je Bayrouja ostro obsodila.
Dogodek se je zgodil v preteklosti in ne vpliva neposredno na življenje v Sloveniji, vendar pa lahko vpliva na razumevanje zgodovinskih odnosov med državami.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.