Priznani ameriški finančnik in vlagatelj Jim Rogers je v celoti izstopil iz ameriškega in ruskega delniškega trga, svoje naložbe pa usmeril v uzbeško gospodarstvo. Rogers je svojo odločitev utemeljil s pričakovanjem konca najdaljšega obdobja rasti v zgodovini ameriških borz, ki traja od leta 2009, in opozoril na neizogibno tržno korekcijo, ki bi lahko prizadela svetovne borze. Čeprav priznava, da je ameriške delnice morda prodal nekoliko prezgodaj, meni, da je trenutni cikel rasti blizu svojega zaključka. Strateg se je odločil za nakup skoraj vseh razpoložljivih vrednostnih papirjev na borzi v Taškentu, kjer trenutno kotira 85 podjetij iz različnih sektorjev, vključno z bančništvom ter naftno in plinsko industrijo. Poleg kapitalskih naložb Rogers zaupa tudi uzbeški nacionalni valuti sum, pri čemer svojih valutnih tveganj ni zavaroval. Njegov trenutni naložbeni portfelj poleg uzbeških naložb obsega le še določene kitajske delnice, predvsem letalskih prevoznikov Air China in China Eastern. Rogers je zanimanje za Uzbekistan kazal že leta 2021, vendar je šele zdaj izvedel popolno prestrukturiranje svojega premoženja. Njegova poteza odraža širše skeptično stališče do zahodnih trgov in iskanje priložnosti na nastajajočih trgih v Srednji Aziji, kjer vidi večji potencial za dolgoročno rast ob nižjih vstopnih vrednotenjih. Pri tem poudarja, da se v prihodnje ne izključuje niti izstop iz kitajskih naložb, če bi ti trgi postali pregreti.

Vrednost delnic največjih kanadskih naftnih podjetij se je v začetku trgovanja znatno znižala, potem ko so ameriške vojaške sile čez konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Na borzi v Torontu je podjetje Canadian Natural Resources Ltd. zabeležilo približno osemodstotni padec, pri čemer se je vrednost delnice znižala za 3,79 kanadskega dolarja na 43,33 dolarja. Podobno oster padec je doživelo podjetje Cenovus Energy Inc., katerega delnice so izgubile 8,7 odstotka vrednosti in padle na 21,97 dolarja. Dogodek je povzročil takojšen odziv na energetskih trgih, saj vlagatelji ocenjujejo posledice morebitne ponovne vključitve venezuelske nafte na svetovni trg po odstranitvi Madura z oblasti. Kanada, ki velja za eno ključnih izvoznic nafte, se sedaj sooča z negotovostjo glede prihodnjih cen surove nafte, saj bi stabilizacija razmer v Venezueli lahko povečala svetovno ponudbo in s tem dodatno pritisnila na cene energentov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.