APDEJT.si

Rusija je nakazala, da je pripravljena na vrnitev k pogovorom z Ukrajino, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan pozval k oživitvi istanbulskih pogajanj. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da Moskva še naprej podpira dialog o Ukrajini in zavrača namigovanja, da je odgovorna za dolgotrajno prekinitev pogovorov. Erdogan je pozval Kijev in Moskvo k nadaljevanju pogajanj v Turčiji, nekaj ur po ruskih napadih na ukrajinska mesta.

Tiskovni predstavnik Kremlja je izjavil, da je Rusija pripravljena na mir v Ukrajini, medtem ko so pricurljale prve informacije o načrtu, ki naj bi ga pripravljali ZDA in Rusija. Po poročanju naj bi načrt vključeval boleče kompromise za Ukrajino. Donald Trump naj bi pritiskal na ukrajinskega predsednika Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo, ki predvideva ozemeljske koncesije in zmanjšanje vojske v zameno za varnostna jamstva. London podpira prizadevanja Washingtona za mir v Ukrajini.

Kremelj je sporočil, da je telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom mogoče organizirati takoj, vendar je za to potrebna ustrezna priprava v okviru dvostranskega vrha.

Ukrajinski uradniki so kritizirali mirovni načrt ZDA za rešitev konflikta v Ukrajini. Izjavili so, da načrt v trenutni obliki ni izvedljiv in da bi bile potrebne bistvene spremembe, preden bi ga lahko sprejeli.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Kit Kelog, naj bi po poročanju srbskih medijev zapustil administracijo v januarju. Njegov naslednik še ni znan. Srečanje med posebnim odposlancem ZDA, Stivom Vitkofom, in Volodimirjem Zelenskim v Ankari glede mirovnega načrta ni bilo izvedeno, saj naj bi bil ukrajinski predsednik z mirovnim načrtom ZDA nezadovoljen.

Generalna skupščina Združenih narodov je soglasno sprejela resolucijo, ki poziva k spoštovanju "olimpijskega premirja" med zimskimi olimpijskimi igrami v Italiji leta 2026.

V Beli hiši je potekalo srečanje, ki bi lahko bilo ključnega pomena za leto. Podrobnosti srečanja niso znane, vendar naslov nakazuje, da je šlo za pomemben dogodek.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da je Rusija odprta za nadaljevanje pogovorov o rešitvi konflikta v Ukrajini in da prekinitev pogajalskega procesa ni nastala po krivdi Moskve. Poudaril je, da je Rusija pripravljena na vrnitev k pogajanjem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Irakči in brazilski zunanji minister Mauro Vieira sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih. Irakči je kritiziral potezo treh evropskih držav, ki so predlagale resolucijo proti Teheranu, označil jo je za neodgovorno, provokativno in neupravičeno ter pozval članice Sveta guvernerjev, naj ji nasprotujejo. Po njegovem mnenju to dejanje škoduje verodostojnosti agencije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona, da bi spodbudil obnovitev pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Delegacija naj bi se sestala z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, cilj pa je poskusiti vplivati na prihodnost Kijeva.

Afganistanski minister za industrijo in trgovino, Alhaj Nooruddin Azizi, je obiskal Indijo s ciljem okrepitve dvostranskih trgovinskih in naložbenih vezi. Obisk je del petdnevnega uradnega potovanja in prihaja v času naraščajočih napetosti med Afganistanom in Pakistanom. Afganistan si prizadeva okrepiti gospodarske vezi z Indijo, medtem ko se odnosi s Pakistanom slabšajo. Indija je nedavno ponovno odprla svoje veleposlaništvo v Kabulu, kar simbolizira okrepitev odnosov med državama.

Iranska delegacija pri Združenih narodih je ostro zavrnila kanadski predlog resolucije, ki jo ocenjujejo kot popolnoma politično motivirano in škodljivo za odnose. Iran poudarja, da predlog temelji na političnih nagibih in ne na dejanski skrbi za človekove pravice.

Rusija je ZDA predlagala obnovitev letalskega prometa med državama, vendar po besedah uradne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove s strani ZDA ni bilo napredka.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Poljska je sporočila, da bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, potem ko je Moskvo obtožila vpletenosti v bombni napad na pomembno železniško progo. Poljska vlada je sprejela to odločitev kot odgovor na domnevno rusko sabotažo.

Pojavili so se novi medijski poročili, da ZDA in Rusija za zaprtimi vrati pripravljata načrt s 28 točkami za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA od Ukrajine zahtevale velike koncesije. Donald Trump naj bi predlagal mirovni načrt, ki bi Vladimirju Putinu dal, kar želi.

Kitajska ambasada v Grčiji je ostro obsodila izjave Kimberly Guilfoyle, ameriške veleposlanice, glede pristanišča Pirej. Ambasada je njene izjave označila za "zlonamerno obrekovanje normalnega kitajsko-grškega trgovinskega sodelovanja" in "resno vmešavanje v notranje zadeve Grčije". Poudarili so, da so njene besede prežete s hladnovojno miselnostjo in logiko hegemonizma.

Predsednik CDU Friedrich Merz je z omalovažujočimi komentarji o brazilskem mestu Belém sprožil ogorčenje, na kar se je odzval brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. Lula je Merza označil za togega Nemca in poudaril potrebo po ambicioznih podnebnih ukrepih na konferenci COP28.

Po eksploziji na železniški progi v osrednji Poljski, ki je ključna za dobave v Ukrajino, je Varšava napovedala zaprtje zadnjega ruskega konzulata v državi. S to potezo se Poljska odziva na sabotažo železniške proge, ki vodi v Ukrajino, kar kaže na poslabšanje odnosov med državama.