Zunajministrsko srečanje držav skupine G20 bo pod ameriškim predsedovanjem potekalo 30. in 31. oktobra 2026. Informacijo o koledarju dogodkov je sporočil ruski veleposlanik za posebne naloge Marat Berdijev, ki je potrdil, da je Washington že odobril delovno strukturo pogajalskih formatov. Glavni vsebinski poudarki predsedovanja bodo usmerjeni v področja trgovine, inovacij, energetike in deregulacije z namenom spodbujanja gospodarske rasti. Poleg oktobrskega srečanja zunanjih ministrov bo decembra istega leta v Miamiju potekal še vrh voditeljev držav G20. Ruska stran je ob tem izrazila pričakovanje, da se vprašanje vojne v Ukrajini ne bo pojavilo v končnih dokumentih skupine med ameriškim vodenjem. Berdijev je poudaril, da so ruski predstavniki že imenovani za vsa štiri strokovna področja foruma in da Moskva načrtuje aktivno udeležbo na vseh ravneh. Ruska delegacija je prvo pripravljalno srečanje pod vodstvom ZDA ocenila kot konstruktivno, kar nakazuje na poskus ohranitve delovanja foruma kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram.

Veleposlaniki držav članic skupine Quad, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Japonska, Indija in Avstralija, so se 30. oktobra sestali v Pekingu. Srečanje je potekalo v času, ko je Kitajska ljudska osvobodilna vojska izvajala obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana. Ameriški veleposlanik v Kitajski Nicholas Burns je po srečanju izpostavil, da skupina Quad ostaja ključna sila za zagotavljanje svobodnega in odprtega indopacifiškega prostora ter poudaril, da so vezi med štirimi državami močnejše kot kdaj koli prej. Diplomatsko srečanje v kitajski prestolnici se razume kot usklajen odgovor na kitajske vojaške pritiske v regiji. Čeprav so se veleposlaniki sestali na kitajskih tleh, so s svojo prisotnostjo in izjavami jasno izrazili nasprotovanje enostranskim spremembam statusa quo in podprli stabilnost v Tajvanski ožini. Poročila kažejo, da so države s tem dejanjem pokazale enotnost pri soočanju z varnostnimi izzivi, ki jih v regiji povzročajo kitajske vojaške dejavnosti. Indija, ki tradicionalno zavzema bolj previdno držo, se je s sodelovanjem na tem srečanju pridružila skupnemu sporočilu o pomenu regionalne varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung bo od 4. do 7. januarja 2026 obiskal Kitajsko na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019, s ciljem ponovne vzpostavitve napetih odnosov med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago v Floridi, kjer sta razpravljala o nadaljnji usodi vojaške pomoči Ukrajini. Kljub Trumpovim izjavam o optimizmu po srečanju, uradni viri poročajo, da pogovori niso prinesli nobenih oprijemljivih rezultatov ali novih zagotovil glede dobave strateškega orožja, vključno z raketami Tomahawk. Ruski opazovalci so srečanje ocenili kot neuspeh za Kijev, saj Zelenski ni dosegel zastavljenih ciljev glede krepitve ukrajinskega položaja. Srečanje je potekalo v senci Trumpovega predhodnega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je močno vplival na ameriško stališče do konflikta. Trump je po navedbah diplomatskih virov zavzel bolj spravljiv ton do Moskve, kar povečuje negotovost glede prihodnje ameriške podpore Ukrajini. Medtem ko Kijev upa na tehnološko napredno orožje, ki bi mu omogočilo napade globoko v rusko ozemlje, Washington za zdaj ostaja pri zadržani politiki, ki ne predvideva večjih preobratov v dobavah.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, in napovedala, da bo zaradi tega pregledala svoje pogajalsko izhodišče za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je dejal, da bo Rusija preučila svoje pogajalsko izhodišče zaradi domnevnih napadov ukrajinskih dronov na rusko predsedniško rezidenco. Ukrajina je te obtožbe zanikala in jih označila za neutemeljene ter namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala izjave Donalda Trumpa o jedrski elektrarni Zaporožje.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Po Trumpovi grožnji z novimi napadi, če bo Iran obnovil jedrske ali raketne programe, je Teheran zagrozil s hitrim in uničujočim odgovorom, ki bo presegel vso domišljijo, če bi prišlo do ameriške ali izraelske agresije. Netanjahu je po srečanju s Trumpom poudaril, da je Izrael najmočnejši na Bližnjem vzhodu in opozoril na ponovno izgradnjo iranskih raketnih in jedrskih zmogljivosti.

Donald Trump se je trudil vplivati na volilne izide leta 2026 s prerisovanjem kongresnih okolišev v republikanskih državah. Njegova energetska politika naj bi poslabšala življenjske stroške, kar mu povzroča težave. Demokrati so dosegli presenetljivo zmago v republikanski državi, kar analitike navdaja s skrbmi glede padanja Trumpove podpore.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel izraelsko nagrado, ki je še ni prejel ne-Izraelec. Trump je izjavil, da bo Hamas imel kratek čas za razorožitev, sicer jim grozi "pekel". Po petem srečanju leta 2025 je Trump Netanjahuja imenoval za "heroja" in prosil Izrael, da mu podeli pomilostitev, hkrati pa se je strinjal z vsemi njegovimi zahtevami.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik. Novinar Philip Bump je ovrgel njegovo trditev, da so ZDA "najbolj vroča država", pojasnjujoč, da se to nanaša le na podnebje, ne pa na gospodarstvo. Urad guvernerja Kalifornije Gavina Newsoma je Trumpa označil za "sramoto", ker je ta zavrnil nov zakon o vodi. Poleg tega je Ross Vought tarča kritik zaradi svoje vloge pri projektu 2025 in rezanju proračuna.

Donald Trump je med skupnim dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svoj načrt za plesno dvorano v Beli hiši. Napovedal je tudi, da bo njegova administracija leta 2026 vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za program preoblikovanja podeželskega zdravstva, katerega cilj je izboljšati dostop do oskrbe in kakovost storitev. Poleg tega je Washington Post poročal, da je socialna varnost pod Trumpovim vodstvom v 'nemirih'.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se srečala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o ključnih varnostnih vprašanjih in prihodnosti regionalne stabilnosti. Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bila morebitna prodaja naprednih bojnih letal F-35 Turčiji, ki je članica zveze Nato. Trump je ob tem javno zagotovil Netanjahuju, da Turčija omenjenega orožja ne bo uporabila proti Izraelu, ter poudaril svoje dobre odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki mu je pripisal zasluge za stabilizacijo razmer v Siriji. Kljub tesnemu zavezništvu pa so se med voditeljema pojavila določena nesoglasja, predvsem glede vprašanja Zahodnega brega. Trump je priznal, da se njuna stališča glede tega območja ne ujemajo v celoti. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih prizadevanj za končanje konfliktov v Gazi in Libanonu, pri čemer predsednik ZDA izvaja pritisk na izraelsko vlado, naj zmanjša vojaško prisotnost v regiji. Netanjahu po drugi strani od ameriške administracije pričakuje večjo podporo pri morebitnih prihodnjih operacijah proti Iranu.