Demokratska partija socialistov (DPS) je ostro obsodila dejanje predsednika črnogorske skupščine Andrije Mandića, ki je čestital ob dnevu Republike Srbske, ki ga je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine razglasilo za neustavnega. V opozicijski stranki trdijo, da Mandić s tem dejanjem namerno krha dobrososedske odnose z Bosno in Hercegovino ter spodkopava črnogorsko pot v Evropsko unijo. Po njihovem mnenju takšna politika neposredno sramoti državo na mednarodnem prizorišču. DPS je hkrati pozvala preostale člane vladajoče večine, vključno s Gibanjem Evropa zdaj (PES) in premierjem Milojkom Spajićem, naj se opredelijo do Mandićevih ravnanj. Opozicija opozarja, da bodo v primeru molka vladajoče stranke postale neposredne sokrivke pri spodkopavanju ustavnega reda sosednje države. Mandićeva politika je bila v izjavi označena za nazadnjaško in antievropsko, kar po njihovem mnenju predstavlja resno grožnjo stabilnosti regije. Kritike letijo tudi na dejstvo, da Mandić svojo agendo izvaja z visokega državnega položaja, na katerega so ga postavile proevropske stranke. Politična napetost v Črni gori se tako stopnjuje, saj vprašanje priznanja praznikov Republike Srbske ostaja ena najbolj spornih točk v odnosih med Podgorico in Sarajevom. Incident bi lahko imel dolgoročne posledice za črnogorsko zunanjo politiko in njeno kredibilnost v očeh zahodnih zaveznic.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je srečal s poljskim predsednikom Karolom Navrockim, kjer sta se strinjala o močni podpori Poljske evropski poti Črne gore. Poudarila sta, da državi kot zaveznici v Natu delita zavezanost kolektivni varnosti in demokratičnim vrednotam. Milatović se je v New Yorku udeležil tudi konference Mednarodnega centra Nizami Ganjavi, kjer je izpostavil zavezanost Črne gore k izgradnji pravičnejšega in varnejšega sveta.

Slovenski in hrvaški policisti so se v Petišovcih že triintrideseto leto zapored srečali na tradicionalnem novoletnem dogodku na mostu čez reko Muro. Srečanje, ki sta se ga udeležila vodstva policijskih uprav Murska Sobota in Medžimurje ter predstavniki lokalnih skupnosti z obeh strani meje, je bilo namenjeno potrditvi odličnega čezmejnega sodelovanja in krepitvi prijateljskih vezi med institucijami. Udeleženci so si na sredini mostu izmenjali priložnostna darila in nazdravili s penino, s čimer so simbolično obeležili konec koledarskega leta in uspešno opravljeno skupno delo. Govorniki so izpostavili, da se sodelovanje med policijama kljub spremembam mejnega režima po vstopu Hrvaške v schengensko območje ni zmanjšalo, temveč se je prelevilo v tesno operativno povezovanje na področju zagotavljanja varnosti prebivalcev obeh držav. Tradicija, ki traja že več kot tri desetletja, po mnenju vpletenih predstavlja ključen steber dobrih sosedskih odnosov v regiji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi. Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.

Ruska federacija je izrazila željo po poglobitvi prijateljstva, partnerstva in dobrososedskih odnosov med peterico kaspijskih držav v letu 2026. Skupino držav ob Kaspijskem jezeru poleg Rusije sestavljajo še Kazahstan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Iran. Diplomatsko pobudo je uradno predstavil Nikolaj Udovičenko, posebni predstavnik ruskega predsednika in veleposlanik za posebne naloge pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Namen ruske pobude je utrditev regionalne stabilnosti in gospodarskega sodelovanja med državami, ki si delijo strateško pomembno območje kaspijskega bazena. Ruska stran poudarja pomen skupnega reševanja regionalnih vprašanj v duhu partnerstva, kar je ključno za zagotavljanje varnosti na tem območju. Napovedano okrepljeno sodelovanje v letu 2026 nakazuje na dolgoročne načrte Moskve za utrditev svojega vpliva in povezovanje z energetsko bogatimi državami v svoji soseščini. Takšne diplomatske geste so del širše ruske zunanjepolitične strategije usmerjanja proti vzhodu in jugu, kjer kaspijska regija igra ključno vlogo pri tranzitnih poteh in energetski oskrbi.