Skupina sudanskih zdravnikov je sporočila, da je v taborišču za razseljene osebe v Darfurju zaradi podhranjenosti umrlo 13 otrok. Smrti so se zgodile sredi divjajoče državljanske vojne v Sudanu.

V Darfurju v Sudanu, kjer državljanska vojna ustvarja najhujšo humanitarno krizo na svetu, je prejšnji mesec v taborišču za razseljene osebe Lagawa v provinci Vzhodni Darfur zaradi podhranjenosti umrlo trinajst otrok. To tragično novico je sporočila skupina sudanskih zdravnikov.

Sirija se po nedavnih bojih na jugu države, kjer se nova vlada trudi ohraniti enotnost, nahaja pred ključnimi odločitvami. NZZ.ch poroča, da je vprašanje prihodnosti države negotovo. Medtem ko se načrtujejo volitve, ki po mnenju taz.de temeljijo na nedemokratičnih načelih in verjetno ne bodo prispevale k umiritvi razmer v državi, se postavlja vprašanje o stabilnosti in miru v Siriji.

Venâncio Mondlane, nekdanji predsedniški kandidat v Mozambiku, je ostro zavrnil trditve predsednika države, da so povolebne demonstracije, ki jih je sklical, povzročile večjo škodo kot '16-letna vojna', močnejši izraz za državljansko vojno v Mozambiku. Mondlane je kritiziral primerjavo in poudaril resnost dolgotrajnega konflikta.

Sirski Druzi iščejo svoje bližnje in preštevajo mrtve po večdnevnih spopadih v južni provinci, ki so na ulicah pustili zakrvavljena trupla civilistov in izropane domove. Boji so ponovno izbruhnili in spomnili na dinamiko skoraj 14-letne državljanske vojne, saj so terjali na stotine življenj, vključno s civilisti, ter vpletli tako lokalne kot mednarodne akterje.

Sudan se je pred več kot dvema letoma pogreznil v državljansko vojno, kar je povzročilo obsežno humanitarno katastrofo. Konflikt je povzročil visoko število žrtev, milijone razseljenih ljudi in uničenje infrastrukture. Mednarodna skupnost se trudi pomagati pri lajšanju krize, vendar so razmere na terenu še vedno kritične.

Zgodovinar Andreas Rödder iz CDU je opozoril, da bi prepoved stranke AfD pomenila "varno pot v državljansko vojno". Razprava o kandidatki za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf je ponovno sprožila debato o morebitnem postopku prepovedi AfD, pri čemer Rödder poudarja velika tveganja, ki bi jih prinesla prepoved in s tem nastala levo-zelena hegemonija.

Mjanmarska vojaška vlada je Karensko narodno zvezo (KNU), pomembno etnično uporniško skupino, uradno označila za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki je bila izvedena tik pred decembrskimi volitvami, dejansko prepoveduje vse dejavnosti, povezane s KNU, vključno s stiki tretjih oseb s to skupino. Ukrep za zatiranje KNU je bil sprejet v času, ko državo razdirajo državljanska vojna.

Ron Paul, ustanovitelj inštituta Ron Paul, je v svojem članku opozoril na ponovno zaostritev razmer v Siriji, kjer državljanska vojna ponovno zajema celotno državo. V zadnjih dneh je bilo ubitih več kot tisoč ljudi. Paul spominja na slogan 'Asad mora oditi', ki je bil razširjen pred približno 14 leti med 'arabsko pomladjo', ko so se promotorji sprememb zavzemali za liberalizacijo, vendar so razmere namesto tega pripeljale do obsežnega konflikta.

Po večdnevnih smrtonosnih spopadih med vladnimi silami in silami pod kurdskim vodstvom so se prebivalci začeli vračati v sporne soseske v severnem sirijskem mestu Alep. Reševalci so vstopili na prizadeto območje.

V zadnjih tednih se je Sirija znašla na robu nove državljanske vojne, kar še poglablja rane te že tako preizkušane države. Posebno zaskrbljujoč je položaj v sirski Sweidi, kjer so islamistične milice in oborožena plemena izvajala teror, ki spominja na grozodejstva Islamske države. Na udaru so bile predvsem sirske manjšine. Hay'at Tahrir al-Sham (HTS), skupina, ki je bila do nedavnega na zahodnem seznamu terorističnih organizacij, je prevladujoča sila v državi. Ta ponovna eskalacija nasilja pomeni katastrofo za upanje na mirno Sirijo po padcu Asada, saj namesto miru vlada čisti teror.

Sudanska vlada se leto dni po začetku oboroženega spopada, ki jo je prisilil v umik, vrača v glavno mesto Kartum. Sudanski premier Kamel Idris je v nedeljo uradno napovedal vrnitev vladnih institucij iz Port Sudana na vzhodu države, kamor so se preselile leta 2023 zaradi stopnjevanja nasilja. Idris je ob tem poudaril, da se v prestolnico vrača "vlada upanja", ki si bo prizadevala za stabilizacijo razmer. Napovedana vrnitev vlade predstavlja pomemben simbolni korak v državi, ki jo že dlje časa pretresajo spopadi med redno vojsko in paramilitarnimi silami. Premier je prebivalcem Kartuma obljubil vzpostavitev boljših javnih storitev in začetek obnove infrastrukture, ki je bila v preteklem letu močno poškodovana. Kljub optimističnim izjavam pa humanitarne organizacije opozarjajo, da varnostne razmere v nekaterih delih mesta ostajajo negotove. Premestitev sedeža oblasti nazaj v srce države naj bi olajšala upravljanje z državnimi viri in izboljšala koordinacijo humanitarne pomoči. Port Sudan je služil kot začasno upravno središče in glavno vozlišče za mednarodno pomoč, vendar je bila oddaljenost od osrednjih regij logistična ovira za učinkovito vladanje. Nadaljnji razvoj dogodkov bo odvisen od vzdržnosti premirja in sposobnosti vlade, da zagotovi osnovne pogoje za bivanje v razrušeni prestolnici.

Sudanski premier Kamil Idris je v nedeljo uradno razglasil vrnitev vlade v prestolnico Kartum, s čimer se je končalo triletno obdobje delovanja iz Port Sudana. Selitev v začasno prestolnico je bila posledica silovitih spopadov med sudansko vojsko in silami za hitro podporo (RSF), ki so močno opustošili glavno mesto. Idris je ob vrnitvi Kartum označil za prestolnico upanja in napovedal obnovo osnovnih storitev, s poudarkom na zdravstvu, da bi omogočili varno vrnitev razseljenih državljanov. Premier je v svojem nagovoru pred zbrano množico leto 2026 razglasil za leto miru, kar temelji na novi nacionalni mirovni pobudi. Kljub trajajočemu konfliktu v nekaterih delih države je Idris izrazil optimizem glede vojaške zmage in zagotavljanja trajne stabilnosti. Poudaril je, da vrnitev državnih institucij v srce države simbolizira odpornost in odločenost za končanje državljanske vojne. Vrnitev v vojno razrušeni Kartum predstavlja pomemben politični premik, saj vlada s tem poskuša utrditi svojo legitimnost in nadzor nad ključnimi upravnimi središči. Medtem ko so obljube o izboljšanju storitev ambiciozne, ostajajo varnostni izzivi na terenu precejšni, saj infrastruktura mesta zahteva obsežno prenovo po letih neposrednih spopadov.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Zadnje enote Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod vodstvom Kurdov so se v nedeljo dokončno umaknile iz sirskega mesta Alep, potem ko je bil v zgodnjih jutranjih urah sklenjen dogovor o prekinitvi ognja. Umik kurdskih sil iz mesta sledi večdnevnim smrtonosnim spopadom, ki so pretresli regijo in dodatno destabilizirali severni del Sirije. Po navedbah državne televizije Ehbarija sporazum o prekinitvi ognja omogoča varno evakuacijo preostalih borcev, s čimer se končuje neposredna vojaška prisotnost SDF v tem strateško pomembnem mestu. Operacija umika se je začela po tem, ko so uporniške skupine, ki se borijo proti režimu Bašarja al Asada, v zadnjih dneh dosegle bliskovite ozemeljske pridobitve. Sirske demokratične sile so se v Alepu spopadale z različnimi frakcijami, kar je povzročilo hudo humanitarno stisko med lokalnim prebivalstvom. Sklenjeni dogovor naj bi vsaj začasno ustavil nasilje v samem mestu, vendar situacija v okolici ostaja negotova in podvržena nenehnim spremembam na terenu. Odhod kurdskih sil iz Alepa pomeni pomemben premik v razmerju moči na severu Sirije, kjer se prepletajo interesi številnih lokalnih in mednarodnih akterjev. Medtem ko se sile SDF umikajo na območja pod svojo stalno kontrolo vzhodno od Evfrata, ostaja vprašanje prihodnje upravne in varnostne ureditve Alepa odprto. Dogajanje pozorno spremlja tudi mednarodna javnost, saj bi stopnjevanje konfliktov v Siriji lahko sprožilo nov val beguncev proti Evropi.

Glavna avtocesta, ki povezuje Damask in Suejdo v južni Siriji, je bila ponovno odprta za konvoje pomoči. To je prvič po večjem izbruhu sektaškega nasilja prejšnji mesec, ki je pretresel krhko okrevanje države po skoraj 14 letih državljanske vojne. Odprtje avtoceste omogoča dostavo humanitarne pomoči v Suejdo.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

V Mjanmarju se je v nedeljo nadaljeval drugi krog splošnih volitev, ki jih organizira vladajoča vojaška hunta. Glasovanje je potekalo v 100 okrajih po vsej državi, vključno z območji, kjer še vedno divjajo spopadi med vojsko in oboroženimi opozicijskimi skupinami. Volitve, ki so prve po petih letih, potekajo v treh fazah zaradi varnostne nestabilnosti; prva faza je bila izvedena 28. decembra lani, druga pa to nedeljo. Mednarodna skupnost z Združenimi narodi in zahodnimi državami na čelu je volitve označila za nelegitimne. Kritiki poudarjajo, da proces ni niti prost niti pravičen, saj so glavne opozicijske stranke prepovedane, njihovi voditelji, vključno z nobelovko Aung San Suu Kyi, pa ostajajo v zaporu. Nizka volilna udeležba v prvem krogu kaže na splošno nezaupanje javnosti v proces, ki ga hunta uporablja za utrditev svoje oblasti. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj so volišča odprli pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se državljanska vojna, ki se je razplamtela po vojaškem udaru leta 2021, le še stopnjuje. Aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da gre za vnaprej pripravljen scenarij hunte, s katerim želi vojska formalizirati svojo vladavino nad 51-milijonskim narodom sredi humanitarne in politične krize.

Sirska vojska je zagrozila s ponovnimi napadi na kurdsko okrožje v Alepu, ker borci niso želeli oditi v skladu s krhko prekinitvijo ognja. Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na območja pod njihovim nadzorom na severovzhodu države. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo množično razseljevanje prebivalstva. Na tisoče ljudi je zbežalo pred obstreljevanjem.

V zadnjem času sta se zgodila dva smrtonosna napada, ki naj bi ju izvedle paravojaške sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu. V napadu na vas v zahodnem Sudanu je umrlo najmanj 27 civilistov, 43 pa jih je bilo poškodovanih, poročajo prostovoljci in očividci. Dodatno naj bi sile RSF v dvodnevnem napadu na vas v regiji Kordofan na jugu Sudana ubile 32 civilistov, kar kaže na poglabljanje hudodelstev v državljanski vojni.