Skupina sudanskih zdravnikov je sporočila, da je v taborišču za razseljene osebe v Darfurju zaradi podhranjenosti umrlo 13 otrok. Smrti so se zgodile sredi divjajoče državljanske vojne v Sudanu.

V Darfurju v Sudanu, kjer državljanska vojna ustvarja najhujšo humanitarno krizo na svetu, je prejšnji mesec v taborišču za razseljene osebe Lagawa v provinci Vzhodni Darfur zaradi podhranjenosti umrlo trinajst otrok. To tragično novico je sporočila skupina sudanskih zdravnikov.

Sirija se po nedavnih bojih na jugu države, kjer se nova vlada trudi ohraniti enotnost, nahaja pred ključnimi odločitvami. NZZ.ch poroča, da je vprašanje prihodnosti države negotovo. Medtem ko se načrtujejo volitve, ki po mnenju taz.de temeljijo na nedemokratičnih načelih in verjetno ne bodo prispevale k umiritvi razmer v državi, se postavlja vprašanje o stabilnosti in miru v Siriji.

Venâncio Mondlane, nekdanji predsedniški kandidat v Mozambiku, je ostro zavrnil trditve predsednika države, da so povolebne demonstracije, ki jih je sklical, povzročile večjo škodo kot '16-letna vojna', močnejši izraz za državljansko vojno v Mozambiku. Mondlane je kritiziral primerjavo in poudaril resnost dolgotrajnega konflikta.

Vodstvo jemenskega Južnega prehodnega sveta (STC) je v petek, 9. januarja 2026, v savdski prestolnici Rijad uradno razglasilo razpustitev gibanja in vseh njegovih povezanih organov. Odločitev, ki jo je prek jemenske državne televizije naznanil generalni sekretar Abdulrahman al Sabihi, vključuje ukinitev vseh glavnih in podružničnih uradov organizacije tako v Jemnu kot v tujini. Kot glavni razlog za ta korak so predstavniki navedli oceno nedavnih dogodkov v provincah Hadramut in Al Mahra ter neuspeh pri doseganju zastavljenih ciljev gibanja, hkrati pa naj bi se pripravljali na sodelovanje v širšem južnjaškem nacionalnem dialogu. Kljub uradni objavi so se v javnosti pojavili nasprotujoči si podatki glede narave te odločitve. Tiskovni predstavnik sveta Anwar al Tamimi je namreč poudaril, da uradnih odločitev o prihodnosti gibanja ni mogoče sprejeti brez predsednika Aidarusa al Zubaidija. Tamimi je nakazal, da je bila izjava podana v okoliščinah, ko je bila delegacija sveta v Rijadu domnevno pridržana, in dodal, da bodo končne odločitve sprejeli šele po njihovi izpustitvi. Razpustitev STC, ki je dolga leta nadzoroval velik del južnega Jemna in si prizadeval za odcepitev, pomeni velik preobrat v jemenski državljanski vojni. Dogodek se odvija pod močnim vplivom Savdske Arabije, ki poskuša konsolidirati jemenske frakcije pod okriljem mednarodno priznane vlade. Ta korak bi lahko zmanjšal notranje napetosti med protihutijevskimi silami, vendar hkrati odpira vprašanja o prihodnji politični zastopanosti južnih regij Jemna.

Južni prehodni svet (STC), osrednja separatistična organizacija na jugu Jemna, je v petek napovedal razpustitev vseh svojih organov in uradov v državi ter tujini. Odločitev, ki jo je v televizijskem nagovoru potrdil generalni sekretar Abdulrahman Džalal al-Sebaihi, je sledila pogajanjem v Riadu, namenjenim končanju večtedenskih spopadov in nemirov v južnih predelih države. Savdska državna televizija je poročala, da je bila razpustitev dogovorjena v okviru širših prizadevanj za stabilizacijo regije. Napoved o razpustitvi prihaja le dan po tistem, ko je vodja skupine Aidarus al-Zubaidi pobegnil v Združene arabske emirate. Al-Zubaidi se sooča z obtožbami veleizdaje, ki jih je proti njemu vložil jemenski predsedniški svet. Kljub njegovi odsotnosti so člani sveta v Riadu pohvalili posredovanje Savdske Arabije pri reševanju konflikta, ki je v zadnjem mesecu močno ohromil južni del države. Razpustitev STC velja takoj in vključuje ukinitev vseh glavnih ter podrejenih organov gibanja. Gre za ključen premik v večletnem konfliktu v Jemnu, saj je bil STC, ki so ga podpirali Združeni arabski emirati, eden glavnih akterjev na terenu. Ta poteza naj bi omogočila večjo enotnost znotraj sil, ki se borijo pod okriljem uradno priznane vlade, in zmanjšala notranje napetosti v državi.

Sirski Druzi iščejo svoje bližnje in preštevajo mrtve po večdnevnih spopadih v južni provinci, ki so na ulicah pustili zakrvavljena trupla civilistov in izropane domove. Boji so ponovno izbruhnili in spomnili na dinamiko skoraj 14-letne državljanske vojne, saj so terjali na stotine življenj, vključno s civilisti, ter vpletli tako lokalne kot mednarodne akterje.

Sudan se je pred več kot dvema letoma pogreznil v državljansko vojno, kar je povzročilo obsežno humanitarno katastrofo. Konflikt je povzročil visoko število žrtev, milijone razseljenih ljudi in uničenje infrastrukture. Mednarodna skupnost se trudi pomagati pri lajšanju krize, vendar so razmere na terenu še vedno kritične.

Zgodovinar Andreas Rödder iz CDU je opozoril, da bi prepoved stranke AfD pomenila "varno pot v državljansko vojno". Razprava o kandidatki za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf je ponovno sprožila debato o morebitnem postopku prepovedi AfD, pri čemer Rödder poudarja velika tveganja, ki bi jih prinesla prepoved in s tem nastala levo-zelena hegemonija.

Sirsko ministrstvo za obrambo je v petek razglasilo enostransko premirje v Alepu po treh dneh intenzivnih spopadov med vladnimi silami in kurdskimi borci, ki so povzročili beg več kot 140.000 ljudi. Dogovor o prekinitvi ognja, ki je začel veljati ob 3. uri zjutraj, je predvideval šesturni časovni okvir, v katerem bi kurdski borci soseske Šejk Maksud, Ašrafija in Bani Zeid zapustili le z osebnim lahkim orožjem pod varstvom vladnih sil. Po navedbah sirske vlade bi evakuiranim borcem zagotovili varen prehod na severovzhod države, ki je pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil (SDF). Kljub prizadevanjem za umiritev razmer so kurdske oblasti v Alepu pogoje premirja ostro zavrnile in poziv k umiku označile za zahtevo po kapitulaciji. Lokalni sveti so v uradni izjavi poudarili, da bodo soseske branili pred vladnimi silami, sirske oblasti pa obtožili predhodnega intenzivnega obstreljevanja. Poročila s terena kažejo, da se evakuacija ni začela, saj so avtobusi, pripravljeni za prevoz borcev, ostali prazni tudi po izteku določenega roka, sirske varnostne sile pa so medtem že začele prodirati v dele soseske Ašrafija. Posebni odposlanec Združenih držav Amerike za Sirijo, Tom Barrack, je pozdravil napoved premirja in se zahvalil vsem vpletenim stranem za prizadevanja pri zaustavitvi sovražnosti. Spopadi so izpostavili globoka nesoglasja med novo islamistično vlado premierja Ahmeda al-Šaraje in kurdskimi silami, ki se upirajo poskusom centralizacije vojaške oblasti. Medtem ko se humanitarna kriza zaradi tisočev razseljenih civilistov poglablja, ostaja vprašljivo, ali bo premirje ob zavrnitvi pogojev s strani kurdskih borcev vzdržalo.

Mjanmarska vojaška vlada je Karensko narodno zvezo (KNU), pomembno etnično uporniško skupino, uradno označila za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki je bila izvedena tik pred decembrskimi volitvami, dejansko prepoveduje vse dejavnosti, povezane s KNU, vključno s stiki tretjih oseb s to skupino. Ukrep za zatiranje KNU je bil sprejet v času, ko državo razdirajo državljanska vojna.

Ron Paul, ustanovitelj inštituta Ron Paul, je v svojem članku opozoril na ponovno zaostritev razmer v Siriji, kjer državljanska vojna ponovno zajema celotno državo. V zadnjih dneh je bilo ubitih več kot tisoč ljudi. Paul spominja na slogan 'Asad mora oditi', ki je bil razširjen pred približno 14 leti med 'arabsko pomladjo', ko so se promotorji sprememb zavzemali za liberalizacijo, vendar so razmere namesto tega pripeljale do obsežnega konflikta.

Sirske oblasti so v petek, 9. januarja, enostransko razglasile šesturno prekinitev ognja v strateško pomembnem mestu Alep, da bi omogočile deeskalacijo razmer po silovitih spopadih med silami prehodne vlade in kurdskimi Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Prekinitev ognja, ki je stopila v veljavo ob 3. uri zjutraj po lokalnem času, se je nanašala predvsem na mestne četrti Šejk Maksuk, Ašrafije in Bani Zeid, kjer so bili spopadi v zadnjem obdobju najsilovitejši. Ministrstvo za obrambo je v uradni izjavi poudarilo, da je cilj ukrepa zaščita civilnega prebivalstva v stanovanjskih območjih ter vzpostavitev pogojev za vrnitev javnega reda in delovanje uradnih institucij. Oborožene skupine so bile pozvane, naj v določenem časovnem oknu zapustijo omenjena območja, pri čemer jim je bila zagotovljena varna pot do severovzhodnih delov države ob pogoju, da s seboj odnesejo le osebno lahko orožje. Ta vojaška odločitev sledi obdobju povečane nestabilnosti v državi, kjer se prehodne oblasti trudijo vzpostaviti nadzor nad ključnimi urbanimi središči. Sirska tiskovna agencija SANA poroča, da se vojska s to potezo želi izogniti nadaljnjemu uničenju civilne infrastrukture in omogočiti varno vrnitev razseljenih oseb v njihove domove, hkrati pa utrditi svojo prisotnost v severnem delu Sirije.

V zadnjih tednih se je Sirija znašla na robu nove državljanske vojne, kar še poglablja rane te že tako preizkušane države. Posebno zaskrbljujoč je položaj v sirski Sweidi, kjer so islamistične milice in oborožena plemena izvajala teror, ki spominja na grozodejstva Islamske države. Na udaru so bile predvsem sirske manjšine. Hay'at Tahrir al-Sham (HTS), skupina, ki je bila do nedavnega na zahodnem seznamu terorističnih organizacij, je prevladujoča sila v državi. Ta ponovna eskalacija nasilja pomeni katastrofo za upanje na mirno Sirijo po padcu Asada, saj namesto miru vlada čisti teror.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Glavna avtocesta, ki povezuje Damask in Suejdo v južni Siriji, je bila ponovno odprta za konvoje pomoči. To je prvič po večjem izbruhu sektaškega nasilja prejšnji mesec, ki je pretresel krhko okrevanje države po skoraj 14 letih državljanske vojne. Odprtje avtoceste omogoča dostavo humanitarne pomoči v Suejdo.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

V zadnjem času sta se zgodila dva smrtonosna napada, ki naj bi ju izvedle paravojaške sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu. V napadu na vas v zahodnem Sudanu je umrlo najmanj 27 civilistov, 43 pa jih je bilo poškodovanih, poročajo prostovoljci in očividci. Dodatno naj bi sile RSF v dvodnevnem napadu na vas v regiji Kordofan na jugu Sudana ubile 32 civilistov, kar kaže na poglabljanje hudodelstev v državljanski vojni.

Članka s portalov Dailysceptic.org in Modernity.news opozarjata na razhajanje med vladajočimi in ljudstvom, kar naj bi sprožilo t.i. tiho državljansko vojno. Clive Pinder, ki ga navaja Dailysceptic.org, poudarja, da težave nastanejo, ko vlada preneha poslušati ljudi, ti pa posledično prenehajo ubogati. Oba vira menita, da je prepad med vladarji in tistimi, ki jim vladajo, že dosegel točko, ko je tiha državljanska vojna neizogibna ali se je že začela.