Skupina sudanskih zdravnikov je sporočila, da je v taborišču za razseljene osebe v Darfurju zaradi podhranjenosti umrlo 13 otrok. Smrti so se zgodile sredi divjajoče državljanske vojne v Sudanu.

V Darfurju v Sudanu, kjer državljanska vojna ustvarja najhujšo humanitarno krizo na svetu, je prejšnji mesec v taborišču za razseljene osebe Lagawa v provinci Vzhodni Darfur zaradi podhranjenosti umrlo trinajst otrok. To tragično novico je sporočila skupina sudanskih zdravnikov.

Sirija se po nedavnih bojih na jugu države, kjer se nova vlada trudi ohraniti enotnost, nahaja pred ključnimi odločitvami. NZZ.ch poroča, da je vprašanje prihodnosti države negotovo. Medtem ko se načrtujejo volitve, ki po mnenju taz.de temeljijo na nedemokratičnih načelih in verjetno ne bodo prispevale k umiritvi razmer v državi, se postavlja vprašanje o stabilnosti in miru v Siriji.

Venâncio Mondlane, nekdanji predsedniški kandidat v Mozambiku, je ostro zavrnil trditve predsednika države, da so povolebne demonstracije, ki jih je sklical, povzročile večjo škodo kot '16-letna vojna', močnejši izraz za državljansko vojno v Mozambiku. Mondlane je kritiziral primerjavo in poudaril resnost dolgotrajnega konflikta.

Sirska uprava za civilno letalstvo je do nadaljnjega ustavila ves zračni promet na mednarodnem letališču v Alepu zaradi stopnjevanja napadov oboroženih skupin, ki jih turški viri opredeljujejo kot pripadnike organizacij YPG in SDG. Odločitev o popolnem zaprtju letališča je bila sprejeta izključno zaradi zagotavljanja varnosti potnikov in letališkega osebja, saj se boji v okolici mesta stopnjujejo. Letališče bo po navedbah uradnih virov ostalo zaprto, dokler ne bo opravljena celovita tehnična in varnostna presoja stanja na terenu. Prekinitev letalskih operacij v drugem največjem sirskem mestu predstavlja resen udarec za humanitarno logistiko in civilne premike v regiji, ki jo že desetletja pretresa državljanska vojna. Trenutne razmere na območju ostajajo nepredvidljive, saj se varnostne sile spopadajo z uporniškimi skupinami, ki poskušajo izkoristiti nestabilnost za prevzem strateško pomembnih infrastrukturnih točk. Nadzor nad letališčem je ključen za oskrbo mesta in širše severne regije države. Sirska vlada je ob tem napovedala poostritev varnostnih ukrepov na vseh dostopnih poteh do letališča. Kljub prizadevanjem za stabilizacijo razmer tuje tiskovne agencije poročajo o silovitih spopadih v predmestjih Alepa, kar močno omejuje možnosti za hitro ponovno odprtje zračnega prostora nad severno Sirijo. Potnikom svetujejo, naj spremljajo uradna obvestila letalskih prevoznikov in se izogibajo nevarnim območjem.

Sirska vojska je 10. januarja 2026 uradno razglasila zaključek vojaške operacije v Alepu, s katero so vladne sile pod svoj nadzor vrnile mestne četrti, ki so jih pred tem obvladovale kurdske Sirske demokratične sile (SDF). Kljub razglasitvi premirja je stavbo pokrajinske uprave v Alepu napadel brezpilotni letalnik kurdskih sil. Incident se je zgodil le nekaj minut po koncu tiskovne konference, na kateri sta nastopila guverner Alepa in sirski minister za informiranje, kar kaže na krhke varnostne razmere v mestu po nedavnih spopadih. Operacija sirske vojske se je začela konec tedna, ko so vladne sile sprožile ofenzivo proti kurdskim formacijam, ki jih podpirajo Združene države Amerike. Po navedbah uradnih virov v Damasku so kurdski borci kršili dogovor o prekinitvi ognja, kar je sprožilo oster odziv sirske vojske in posledično njihov izgon iz strateško pomembnih delov mesta. Po poročanju agencije Reuters so sirske oblasti potrdile, da so vsi mestni predeli zdaj pod popolnim nadzorom državnih sil. Napetosti med vladnimi silami in kurdskimi skupinami v Alepu so se stopnjevale že konec leta 2025, ko so se začeli prvi resnejši oboroženi spopadi. Ponovna vzpostavitev nadzora s strani sirske vojske predstavlja pomemben preobrat v razmerju moči na severu države, kjer se prepletajo interesi različnih lokalnih in mednarodnih akterjev. Humanitarne razmere v mestu ostajajo zaostrene, saj so zadnji boji povzročili nov val razseljevanja civilnega prebivalstva.

Sirski Druzi iščejo svoje bližnje in preštevajo mrtve po večdnevnih spopadih v južni provinci, ki so na ulicah pustili zakrvavljena trupla civilistov in izropane domove. Boji so ponovno izbruhnili in spomnili na dinamiko skoraj 14-letne državljanske vojne, saj so terjali na stotine življenj, vključno s civilisti, ter vpletli tako lokalne kot mednarodne akterje.

V jemenskem pristaniškem mestu Aden se je v soboto zbralo več tisoč protestnikov, ki so izrazili podporo Južnemu prehodnemu svetu (STC), separatistični skupini pod pokroviteljstvom Združenih arabskih emiratov. Shod se je odvil sredi povečanih regionalnih napetosti in oboroženih spopadov s silami mednarodno priznane jemenske vlade, kar dodatno zapleta že tako negotove varnostne razmere v državi. Demonstracije so bile organizirane kot odgovor na nedavne trditve o morebitni razpustitvi skupine, kar pa so predstavniki STC ostro zanikali. Podporniki separatizma so s parado moči v svojem oporišču želeli poudariti svojo politično in vojaško težo v južnem Jemnu, kjer si že leta prizadevajo za ponovno vzpostavitev neodvisne države, ki je obstajala pred združitvijo leta 1990. Napetosti med STC in jemensko vlado, ki ju oba podpira koalicija pod vodstvom Savdske Arabije v boju proti uporniškim Hutijem, razkrivajo globoke notranje razkole znotraj protihutijskega tabora. Ta nestabilnost otežuje mirovna prizadevanja in humanitarno pomoč v regiji, ki jo pesti ena najhujših humanitarnih kriz na svetu.

Sudan se je pred več kot dvema letoma pogreznil v državljansko vojno, kar je povzročilo obsežno humanitarno katastrofo. Konflikt je povzročil visoko število žrtev, milijone razseljenih ljudi in uničenje infrastrukture. Mednarodna skupnost se trudi pomagati pri lajšanju krize, vendar so razmere na terenu še vedno kritične.

Zgodovinar Andreas Rödder iz CDU je opozoril, da bi prepoved stranke AfD pomenila "varno pot v državljansko vojno". Razprava o kandidatki za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf je ponovno sprožila debato o morebitnem postopku prepovedi AfD, pri čemer Rödder poudarja velika tveganja, ki bi jih prinesla prepoved in s tem nastala levo-zelena hegemonija.

Sirska vojska je v soboto, 10. januarja 2024, sporočila, da je uspešno zaključila vojaško operacijo v zadnjem kurdskem bastionu v mestu Alep, kar pa so predstavniki kurdskih sil nemudoma zanikali. Po poročanju uradne tiskovne agencije Sana naj bi vladne sile vzpostavile nadzor nad strateškimi predeli mesta, vendar kurdska stran trdi, da se spopadi na določenih točkah še vedno nadaljujejo. Intenzivno nasilje, ki se je stopnjevalo od začetka tedna, je po razpoložljivih podatkih zahtevalo več kot 20 življenj. Zaradi stopnjevanja sovražnosti v drugem največjem sirskem mestu je po ocenah humanitarnih organizacij svoje domove zapustilo približno 155.000 ljudi. Begunci so se začeli umikati iz kurdskih četrti, kjer so potekali najhujši boji, kar je povzročilo novo humanitarno krizo v regiji. Razmere na terenu ostajajo negotove, saj nasprotujoča si poročila obeh strani onemogočajo neodvisno potrditev dejanskega stanja nadzora v mestu. Sirska vlada trdi, da je operacija del širših prizadevanj za stabilizacijo države in ponovno vzpostavitev državne suverenosti v mestnih središčih. Kurdske sile, ki so dolga leta nadzorovale dele Alepa, pa napovedujejo odpor proti prodiranju vladnih četrt. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razseljevanje civilnega prebivalstva, saj so logistične zmogljivosti za oskrbo tolikšnega števila beguncev v Siriji trenutno močno omejene.

Sirijska vojska je danes sporočila, da je uspešno zaključila varnostno operacijo v četrti Šejk Maksud v drugem največjem sirskem mestu Alep. Po navedbah vojaških virov naj bi vladne sile s tem ponovno vzpostavile nadzor nad tem strateško pomembnim območjem, ki je bilo prizorišče spopadov. Kurdske oborožene sile, ki nadzorujejo omenjeno četrt in se spopadajo z vladno vojsko, so trditve Damaska nemudoma zanikale. Predstavniki kurdskih sil vztrajajo, da njihove enote še vedno ohranjajo polni nadzor nad Šejkom Maksudom in da poročila o umiku ne držijo. Situacija v Alepu ostaja napeta in nejasna, saj se poročila s terena med seboj izključujejo. Gre za del širšega stopnjevanja sovražnosti v regiji, kjer različne frakcije bijejo bitko za prevlado nad ključnimi mestnimi središči po letih relativnega zatišja.

Glavna jemenska separatistična organizacija Južni prehodni svet (STC) je v uradni izjavi odločno zanikala navedbe o svojem skorajšnjem razpustu. Demanti se je pojavil po tem, ko je eden izmed vidnih članov organizacije pred tem javno naznanil, da je bilo o razpustu že odločeno. To nasprotje v izjavah razkriva globoka notranja nesoglasja znotraj gibanja, ki si prizadeva za neodvisnost južnega dela države. STC, ki uživa podporo določenih regionalnih sil, igra ključno vlogo v zapletenem jemenskem konfliktu in je del mednarodno priznane vladne koalicije. Trenutna zmeda glede prihodnosti organizacije nakazuje na resna trenja med različnimi frakcijami znotraj vodstva, kar bi lahko vplivalo na stabilnost v regiji in prihodnja pogajanja o miru. Politična nestabilnost znotraj STC dodatno otežuje že tako zahtevne razmere v Jemnu, kjer se prepletajo interesi različnih oboroženih skupin in tujih akterjev. Dogajanje kaže na krhkost političnih zavezništev na jugu države, kjer se vprašanje avtonomije in prihodnje ureditve Jemna pogosto lomi na interesih posameznih voditeljev.

Sirska vojska je v soboto razglasila zaključek varnostne operacije v Alepu in trdi, da je ponovno prevzela popoln nadzor nad mestom na severu države. Ta objava sledi večdnevnim silovitim spopadom med vladnimi silami in kurdskimi borci, zaradi katerih so oblasti v petek formalno razglasile prekinitev ognja. Kljub uradnim navedbam Damaska o stabilizaciji razmer kurdske sile odločno zanikajo, da bi vojska vstopila v strateško pomembno okrožje Šejk Masud ali ga zavzela. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj poročila s terena nakazujejo na nadaljevanje selektivnih napadov na kurdske položaje, kar ogroža krhek dogovor o premirju. Kurdske enote SDF opozarjajo, da sirska vojska izvaja ofenzivne akcije kljub dogovorjeni ustavitvi sovražnosti. Spopadi v Alepu predstavljajo novo zaostritev v dolgotrajnem sirskem konfliktu, kjer se interesi osrednje vlade in kurdske avtonomije pogosto silovito prekrižajo. Najnovejša zaostritev je neposredna posledica stopnjevanja napadov sirske vojske, ki so se začeli v začetku januarja kot povračilni ukrepi proti položajem organizacij PKK/YPG. Operacije so se z obrobja province hitro razširile v mestno središče Alepa, kar je privedlo do humanitarne krize v kurdskih četrtih in prisililo obe strani v pogajanja, ki pa, kot kažejo zadnji dogodki, niso prinesla trajnega miru.

Napetosti na jugovzhodu Azije so se v začetku leta 2026 močno zaostrile, kar je privedlo do vzpostavitve varnostnega območja ob meji med Kambodžo in Tajsko. Francosko veleposlaništvo v Pnom Penhu je izdalo strogo opozorilo svojim državljanom in prepovedalo vsa potovanja v t.i. rdečo cono, ki se razteza 50 kilometrov globoko v kambodžansko ozemlje. Odločitev sledi decembrskim zračnim napadom in spopadom, ki so jih sprožile domnevne tajske kršitve suverenosti, kljub podpisanemu premirju z dne 27. decembra 2025. Razmere na terenu ostajajo nestabilne zaradi nevarnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev in morebitne ponovne eskalacije nasilja. Istočasno opazovalna misija ASEAN (AOT) izvaja podroben nadzor na geografskem območju Boeng Trakuon, kjer so bili spopadi najsilovitejši. Opazovalci ocenjujejo posledice enaindvajsetdnevnega obstreljevanja s težkim orožjem, medtem ko lokalno prebivalstvo ostaja v stanju visoke pripravljenosti. Kambodžanske oblasti trdijo, da je sosednja Tajska z uporabo težke artilerije in zračnih sil resno ogrozila varnost v regiji, kar je zahtevalo mednarodno posredovanje za ugotavljanje dejanskega stanja na meji. Širšo regijo dodatno bremeni nezmanjšana državljanska vojna v Mjanmaru, ki traja že peto leto po vojaškem udaru leta 2021. Čeprav so uporniške skupine, kot so KIA, KNLA in AA, skupaj s silami ljudske obrambe (PDF) pod okriljem vlade narodne enotnosti (NUG), dosegle znatne ozemeljske pridobitve, mjanmarska vojska s protiofenzivami in zračnimi napadi ohranja nadzor nad ključnimi strateškimi točkami. Politični analitiki opozarjajo, da vpletanje Kitajske in razhajanja v ciljih med etničnimi skupinami onemogočajo hitro končanje konflikta, kar destabilizira celotno območje jugovzhodne Azije.

Sirske vladne sile so po silovitih spopadih s kurdskimi enotami prevzele popoln nadzor nad četrtjo Šejk Maksud v mestu Alep. Po navedbah sirske tiskovne agencije SANA je vojska v soboto zjutraj končala operacijo čiščenja terena, v kateri so strokovnjaki za razminiranje odstranjevali eksplozivna telesa iz zapuščenih vozil, ki naj bi jih podtaknile Sirske demokratične sile (SDF). Sirsko ministrstvo za zdravje je ob tem obtožilo kurdske borce, da so bolnišnico Jasin v omenjeni četrti preuredili v vojaško postojanko. Operacija se je začela v petek zvečer, potem ko so se v torek v soseskah Šejk Maksud in Al-Ašrafija razplamteli spopadi, ki so zahtevali najmanj 21 življenj. Čeprav vladne sile trdijo, da so območje v celoti zavarovale, so iz vrst SDF prišle navedbe o nadaljevanju spopadov na določenih točkah. Vojaško poveljstvo je civiliste pozvalo, naj zaradi varnostnih tveganj in tekočih operacij ostanejo v svojih domovih. Najnovejši dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti v Alepu, ki ga zaznamujejo kompleksni odnosi med vladnimi silami in kurdskimi milicami. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani krivdo za izbruh nasilja pripisujeta druga drugi, medtem ko se strateško pomembne mestne četrti spreminjajo v bojišča, kar neposredno vpliva na humanitarno situacijo in varnost civilnega prebivalstva.

Mjanmarska vojaška vlada je Karensko narodno zvezo (KNU), pomembno etnično uporniško skupino, uradno označila za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki je bila izvedena tik pred decembrskimi volitvami, dejansko prepoveduje vse dejavnosti, povezane s KNU, vključno s stiki tretjih oseb s to skupino. Ukrep za zatiranje KNU je bil sprejet v času, ko državo razdirajo državljanska vojna.

Ron Paul, ustanovitelj inštituta Ron Paul, je v svojem članku opozoril na ponovno zaostritev razmer v Siriji, kjer državljanska vojna ponovno zajema celotno državo. V zadnjih dneh je bilo ubitih več kot tisoč ljudi. Paul spominja na slogan 'Asad mora oditi', ki je bil razširjen pred približno 14 leti med 'arabsko pomladjo', ko so se promotorji sprememb zavzemali za liberalizacijo, vendar so razmere namesto tega pripeljale do obsežnega konflikta.

V zadnjih tednih se je Sirija znašla na robu nove državljanske vojne, kar še poglablja rane te že tako preizkušane države. Posebno zaskrbljujoč je položaj v sirski Sweidi, kjer so islamistične milice in oborožena plemena izvajala teror, ki spominja na grozodejstva Islamske države. Na udaru so bile predvsem sirske manjšine. Hay'at Tahrir al-Sham (HTS), skupina, ki je bila do nedavnega na zahodnem seznamu terorističnih organizacij, je prevladujoča sila v državi. Ta ponovna eskalacija nasilja pomeni katastrofo za upanje na mirno Sirijo po padcu Asada, saj namesto miru vlada čisti teror.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.