Ameriška filmska igralca Meagan Good in Jonathan Majors sta na zasebni slovesnosti v Conakryju v petek uradno prejela gvinejsko državljanstvo. Par se je za ta korak odločil po opravljenih testih DNK, ki so potrdili njune predniške vezi s to zahodnoafriško državo. Vodja kabineta gvinejskega predsednika Djiba Diakité je ob podelitvi potnih listov igralca izpostavil kot dostojna predstavnika Gvineje v svetu. Obisk države bosta zakonca nadaljevala v nedeljo, ko si nameravata ogledati osrednje turistične znamenitosti Gvineje. Majors, ki je bil v preteklosti v vzponu kot zvezdnik Hollywooda, se je v zadnjem letu soočal s precejšnjimi kariernimi izzivi. Po aretaciji leta 2023 in kasnejši obsodbi so se številni studii z njim odločili prekiniti sodelovanje, kljub temu pa mu je soproga Meagan Good ves čas postopka stala ob strani. Odločitev Gvineje, da podeli državljanstvo zvezdnikom afriških korenin, sledi trendu podobnih pobud v drugih afriških državah, ki si prizadevajo za krepitev vezi z diasporo. Gre za simbolno in praktično potezo, s katero afriške države spodbujajo kulturno izmenjavo in turistični obisk javno prepoznavnih osebnosti, ki v svojem delovanju izpostavljajo svojo dediščino.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je pod administracijo Donalda Trumpa povzročilo val ogorčenja z objavo na družbenih omrežjih, ki namiguje na deportacijo več kot 100 milijonov ljudi. Objava je vključevala grafično podobo idilične plaže z besedilom o Ameriki po omenjenih deportacijah, pri čemer je ministrstvo pripisalo, da gre za narod, ki ga tretji svet ne obleha več. Strokovnjaki in kritiki opozarjajo, da takšna retorika, ki vključuje termine, kot je remigracija, močno spominja na ideologijo belega nacionalizma in bi lahko pomenila kampanjo etničnega čiščenja, umerjeno proti vsem, ki niso belopolti državljani. Administracija se pri tem ne omejuje zgolj na retoriko, saj gre za stopnjevanje že začrtanih politik iz preteklega leta. Dokumenti in objave DHS nakazujejo, da se kampanja množičnih deportacij izvaja pod pretvezo zaščite ameriške kulturne dediščine. Ironično je, da je bila uporabljena grafična podoba ukradena japonskemu umetniku Hiroshiju Nagaiju, kar je še dodatno spodkopalo kredibilnost vladne objave. Poteza sledi seriji radikalnih ukrepov, ki vključujejo militarizacijo prestolnice in načrte za odvzem državljanstva naturaliziranim prebivalcem, kar kaže na sistematično spreminjanje demografske in pravne slike Združenih držav Amerike.

Nekdanja pomočnica Joeja Bidna, Tara Reade, ki sedaj dela kot kolumnistka za RT, je izjavila, da prejema grožnje od ukrajinskih državljanov na spletu, po tem, ko se je preselila v Rusijo. Po njenih besedah so jo uvrstili na ukrajinske sezname, podobne 'Mirotvorec'.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo civilno tožbo za odvzem ameriškega državljanstva Seadu Milkoviću, znanemu tudi pod imenom Sead Dukić. Milković je obtožen, da je ob vstopu v državo in med postopkom naturalizacije prikril svojo pravo identiteto ter dejstvo, da je bil v Bosni in Hercegovini za njim razpisan nalog za aretacijo zaradi suma storitve vojnih zločinov. Milković je v Združene države Amerike prispel leta 1996, ameriško državljanstvo pa je z naturalizacijo pridobil leta 2007. Nekdanji pripadnik vojaških sil v Bosni in Hercegovini naj bi po navedbah ameriških oblasti zavestno zavajal uradnike glede svoje preteklosti. Ameriški pravosodni organi so poudarili, da država ne bo varno zatočišče za posameznike, ki so sodelovali pri grozodejstvih in si status v ZDA pridobili z lažmi. Postopek denaturalizacije je prvi korak, ki bi lahko vodil do njegove izročitve ali izgona.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od vlade Združenega kraljestva zahtevalo uradna pojasnila glede odločitve iz leta 2019, s katero je država Shamimi Begum odvzela britansko državljanstvo. Begum je London zapustila leta 2015 kot 15-letna deklica, da bi se pridružila teroristični skupini Islamska država v Siriji. Sodniki v Strasbourgu so vprašanja osredotočili na vprašanje, ali je bila Begum žrtev trgovine z ljudmi in kako se njena obravnava sklada z mednarodnimi obveznostmi države do takšnih žrtev. Odvetniki Begumove vztrajajo, da bi jo moralo Združeno kraljestvo obravnavati kot mladoletno žrtev novačenja, ne pa ji preprečiti vrnitve v domovino. Intervencija evropskega sodišča je sprožila ostre odzive v britanski politiki, predvsem med člani konservativne stranke in stranke Reform UK, ki sodišču očitajo vmešavanje v suverene odločitve države glede nacionalne varnosti. Sodišče zdaj preučuje, ali je London s svojo potezo kršil konvencijo o človekovih pravicah, zlasti v kontekstu dolžnosti zaščite ranljivih oseb pred izkoriščanjem s strani terorističnih mrež. Postopek bi lahko pomenil precedens za druge podobne primere evropskih državljanov, ki so ostali ujeti v taboriščih na severu Sirije.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Francoski notranji minister Laurent Nuñez je javno priznal sistemsko napako, potem ko so oblasti napačno navedle državljanstvo moškega, ki je v petek, 26. decembra, v pariškem metru z nožem napadel tri ženske. Ministrstvo za notranje zadeve je sprva poročalo, da gre za državljana Malija, ki v državi biva nezakonito in mu je bil izdan nalog za zapustitev države (OQTF). Poznejša preiskava pa je razkrila, da osumljenec že od leta 2018 poseduje francoski potni list in osebno izkaznico. Osumljenec, ki je bil rojen v Bamaku, je bil organom pregona sicer že znan zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, tatvinami in spolnim napadom. Kljub temu, da je francoski državljan, so mu oblasti po izpustitvi iz zapora julija 2024 izdale nalog za izgon in ga celo namestile v center za pridržanje tujcev. Nuñez je pojasnil, da moški med prejšnjimi postopki nikoli ni navedel svojega francoskega državljanstva, kar je v kombinaciji s pomanjkljivim preverjanjem podatkov privedlo do administrativnega zapleta.

Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je odredila nujno revizijo zaradi resnih informacijskih pomanjkljivosti v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, državno skupnost in razvoj (FCDO). Odločitev je bila sprejeta po razkritju, da ministri, vključno s predsednikom vlade Keirjem Starmerjem, niso bili seznanjeni z vsebino zgodovinskih objav britansko-egiptovskega aktivista Alaa Abd el-Fataha na družbenih omrežjih. Cooperjeva je te objave označila za zavržne, saj so vsebovale sporno retoriko, ki je bila v javnosti razkrita šele po njegovi izpustitvi iz egiptovskega zapora. Preiskava se bo osredotočila na vprašanje, zakaj ključni vladni uradniki ob dajanju javnih izjav o tem dolgotrajnem konzularnem primeru niso razpolagali z vsemi relevantnimi informacijami. Aktivist, ki je bil decembra lani izpuščen na prostost, se je za svoje pretekle izjave že opravičil, vendar so te sprožile ostre kritike in pozive k ukrepanju. Britanska vlada s tem ukrepom poskuša omejiti politično škodo in ugotoviti odgovornost znotraj obveščevalnih in diplomatskih struktur, ki niso zagotovile ustreznih podatkov vodstvu države. Primer ostaja politično občutljiv, saj neposredno vpliva na kredibilnost britanske zunanje politike in vprašanje podeljevanja državljanstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral odločitev hollywoodskega igralca Georga Clooneyja in njegove soproge Amal, ki sta skupaj z otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je par označila za ena izmed »najslabših političnih napovedovalcev vseh časov«, s čimer se je obregnil ob njuno aktivno podporo demokratski stranki in pozive k umiku Joeja Bidna iz predsedniške tekme. Republikanski voditelj je novico o njunem odhodu pospremil z ironičnim komentarjem, da gre za »dobro novico«, obenem pa je izkoristil priložnost za napad na francosko migracijsko politiko. Trump je Francijo obtožil, da se sooča z resnimi težavami s kriminalom zaradi, po njegovih besedah, katastrofalnega upravljanja migracij, ki ga je primerjal s politiko administracije Joeja Bidna v Združenih državah Amerike. Do kritik prihaja v času, ko Trumpova administracija odkrito podpira protimigracijska gibanja v Evropi. Poleg političnih napadov se je Trump udeležil tudi tradicionalne novoletne zabave na svojem posestvu Mar-a-Lago, kjer je v spremstvu soproge Melanie izrazil željo po miru na svetu, vendar se je izognil konkretnim odgovorom glede morebitne napotitve ameriških sil v Ukrajino ali operacij agencije CIA v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na javne osebnosti. V seriji objav in izjav je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na dolgotrajno okupacijo države. Trump je svoje stališče kasneje nekoliko omilil v intervjuju za New York Post, kjer je izjavil, da napotitev vojske morda ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Sočasno se je predsednik zapletel v oster verbalni spor z igralcem Georgom Clooneyjem in njegovo soprogo Amal. Trump je kritiziral njuno odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Kritiki te poteze ocenjujejo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina. V ozadju napetosti ostajajo vprašanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in uporabi vojaške sile za doseganje diplomatskih ciljev v Južni Ameriki.

Britanska vlada se je znašla pod pritiskom zaradi primera egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abda el-Fataha, ki se je po nedavni pomilostitvi v Egiptu vrnil v Združeno kraljestvo. Po njegovem prihodu so opozicijski politiki, vključno z Nigelom Farageem in Chrisom Philpom, izpostavili njegove stare objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pozivale k nasilju nad cionisti in policijo. Zaradi teh navedb so se pojavili pozivi k odvzemu njegovega britanskega državljanstva, kar so organizacije za človekove pravice označile za nevaren precedens in avtoritaren poseg v temeljne svoboščine. Notranja ministrica Yvette Cooper je priznala, da organi niso bili vnaprej obveščeni o sporni zgodovini objav, ki segajo več kot desetletje v preteklost. El-Fatah se je za svoje besede že javno in nedvoumno opravičil ter jih označil za izraz mladostne jeze v času regionalnih kriz. Kljub temu da je vlada premierja Keira Starmerja njegove pretekle izjave označila za zavržne, so pozdravili njegovo opravičilo in za zdaj ne kaže na uradni postopek odvzema državljanstva, čeprav vprašanje ostaja politično občutljivo in bo verjetno še naprej obremenjevalo laburistično vlado.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na znane osebnosti. V seriji objav na družbenem omrežju Truth Social je Trump ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ker sta pridobila francosko državljanstvo. Igralca je označil za »političnega napovedovalca, ki se vedno moti«, ter kritiziral njuno odločitev o selitvi v Francijo, ki jo je označil za državo s hudimi težavami pri obvladovanju migracij. Sočasno se je predsednik Trump ponovno osredotočil na Venezuelo. V intervjuju za New York Post je izjavil, da se Združene države Amerike lahko izognejo namestitvi vojaških sil v državi le pod pogojem, da bo venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Trumpove izjave o možni okupaciji Venezuele so nekateri kritiki interpretirali kot poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar predsednika bremeni v zadnjem obdobju. Kljub napetostim ostaja vprašanje dejanske vojaške prisotnosti odprto, saj Trump poudarja, da bi bil umik pogojevan s popolno kooperacijo venezuelskega vrha.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.

Francoska ministrica delegatka na ministrstvu za notranje zadeve Marie-Pierre Vedrenne je javno izrazila nelagodje in pomisleke glede nedavne podelitve francoskega državljanstva ameriškemu igralcu Georgeu Clooneyju in njegovi družini. Ministrica je opozorila na morebitno kršenje načela enakosti pred zakonom, saj se v javnosti pojavljajo očitki o uporabi dvojnih meril pri obravnavi prošenj za naturalizacijo. Vedrennejeva je poudarila, da podelitev državljanstva slavnemu igralcu pod posebnimi pogoji pošilja napačno sporočilo javnosti, zlasti tistim, ki na odločitev o državljanstvu čakajo v rednih, pogosto dolgotrajnih postopkih. Zaradi naraščajočih kritik in vprašanj o domnevnem privilegiranem statusu Clooneyja je ministrica napovedala podroben pregled celotne dokumentacije in postopka, ki je privedel do naturalizacije. Poudarila je, da mora biti pravičnost osrednje vodilo pri delu ministrstva, in priznala, da trenutna situacija sproža upravičena vprašanja o pravičnosti sistema. Primer je sprožil širšo politično razpravo o diskrecijski pravici države pri podeljevanju državljanstva osebam z izjemnimi zaslugami ali svetovnim ugledom.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da izvaja revizijo imigracijskih postopkov, ki vključujejo ameriške državljane somalskega porekla. Namen preiskave je odkritje morebitnih goljufij v postopkih pridobivanja dokumentov, kar bi v skrajnem primeru lahko vodilo do denaturalizacije oziroma odvzema ameriškega državljanstva. Po navedbah uradnih virov iz Washingtona se revizija osredotoča na pretekle primere, kjer obstaja sum nepravilnosti. Ta ukrep predstavlja nadaljevanje strožje politike priseljevanja, ki jo zagovarja trenutna ameriška vlada. Kritiki opozarjajo, da bi takšne revizije lahko nesorazmerno vplivale na določene etnične skupnosti in povzročile negotovost med naturaliziranimi državljani. Uradniki medtem poudarjajo, da gre za vprašanje zagotavljanja pravne države in integritete imigracijskega sistema, kjer morajo biti vsi postopki izpeljani skladno z resničnimi podatki prosilcev.

Ameriški igralec George Clooney, njegova soproga Amal Clooney ter njuna otroka so 26. decembra 2025 s procesom naturalizacije pridobili francosko državljanstvo. Odločitev, ki je bila v uradnem listu objavljena dan kasneje, je sprožila odziv Marie-Pierre Vedrenne, delegirane ministrice pri ministru za notranje zadeve. Vedrenne je v javnem nastopu poudarila potrebo po pregledu celotnega postopka naturalizacije, saj meni, da bi hitra podelitev državljanstva slavni osebnosti lahko poslala napačno sporočilo o neenakosti pred zakonom. Ministrica je izpostavila vprašanje pravičnosti in morebitnih dvojnih meril, ki jih državljani lahko zaznajo pri obravnavi vplivnih posameznikov v primerjavi z običajnimi prosilci. Čeprav je izrazila ponos, da si svetovno znani igralec želi postati del francoske družbe, je vztrajala, da mora biti postopek transparenten in skladen z veljavnimi pravili. Clooney, ki v Franciji biva že dlje časa, se je za ta korak odločil po javnih sporih s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki je igralca kritiziral zaradi njegovih stališč o svobodi tiska. Selitev in naturalizacija družine Clooney v Franciji sta tako postali predmet politične razprave o integraciji in enakopravnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je med silvestrskim sprejemom v letovišču Mar-a-Lago ostro napadel igralca Georgea Clooneyja, potem ko sta z ženo Amal Clooney prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social in v govoru igralca označil za "povprečneža", njegove filme pa za "popolnoma mediocre". Napad se je zgodil v kontekstu širših napetosti med administracijo in Hollywoodom, pri čemer Trump Clooneyju in njegovi soprogi očita slabo politično napovedovanje ter nenehno pritoževanje nad njegovo politiko. Clooney je na kritike odgovoril z opominom na prihajajoče volitve in poudaril, da se bo pot za ponovno veličino Amerike začela novembra. Poleg osebnih napadov na filmske zvezdnike je Trump na dogodku izpostavil tudi domnevne goljufije s socialnimi transferji v Minnesoti, ki naj bi jih izvajali somalijski priseljenci. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus odvračanja pozornosti od nedavno objavljenih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, ki mečejo slabo luč na predsednikovo preteklost. Hkrati se filmska industrija spopada z novimi pritiski, saj Trump neposredno posega v studijske pogodbe in zahteva produkcijo filmov, ki so mu po godu, kot je napovedano nadaljevanje franšize Drzni in drzni (Rush Hour).