Indijski premier Narendra Modi je v soboto, 10. januarja 2026, prispel v Somnath v zvezni državi Gudžarat, kjer se je udeležil štiridnevnega festivala 'Somnath Swabhiman Parv'. Prireditev obeležuje tisočletnico prvega napada na tamkajšnji sloviti tempelj in slavi njegovo dolgotrajno odpornost ter kulturno dediščino. Modi je obisk začel z vodenjem procesije, med katero so ga pozdravile množice podpornikov, v samem templju pa je sodeloval pri verskih obredih in petju manter. Obisk v Somnatu predstavlja začetek premierjevega tridnevnega potovanja po domači državi Gudžarat. Program vključuje številne dogodke, med drugim udeležbo na pohodu 'Shaurya Yatra' in sodelovanje na investicijskem vrhu Vibrant Gujarat. Festival ni le verske narave, temveč poudarja zgodovinsko identiteto in ponos regije, kar Modi redno vključuje v svojo politično retoriko. Tempelj Somnath, ki velja za enega najsvetejših hindujskih hramov, je bil skozi stoletja večkrat uničen in ponovno zgrajen, zato so praznovanja tisočletnice odpora simbolno izjemno pomembna za indijsko javnost. Varnostni ukrepi v mestu so bili ob premierjevem prihodu poostreni, saj oblasti pričakujejo velik obisk vernikov in turistov iz vse države.

Turški in kazahstanski predsednik, Recep Tayyip Erdoğan in Kassym-Jomart Tokayev, sta v Ankari zaključila srečanje, kjer sta podpisala 20 novih trgovinskih sporazumov. Glavni cilj je povečati obseg trgovine med državama na 15 milijard dolarjev. Med podpisniki je bila tudi Turkish Petroleum Corporation (TPAO), ki je sodelovala pri energetskih sporazumih. Voditelja sta se strinjala glede pomembnosti spoštovanja pravic ciprskih Turkov in si izmenjala državna odlikovanja. Erdoğan je izrazil ponos nad dosežki Kazahstana.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev in predsednik Ljudskega sveta Turkmenistana Gurbanguli Berdimuhamedov sta 17. julija obiskala Šušo, kjer sta si ogledala hišni muzej pevca Bülbüla, ustvarjalni center, razstavo "Hejdar Alijev in Karabah", gradbena dela na novi mošeji Šuša in prvi stanovanjski kompleks. Obiskala sta tudi zgornjo mošejo Govhar Agha in kompleks dvorca Mehmandarov. V Džidir Duzu so jima predstavili karabaške konje, predsednik Alijev pa je Berdimuhamedovu podaril karabaškega konja z imenom "Dostluk" (Prijateljstvo). Medtem je v vasi Kengarli v regiji Agdam 43 družin prejelo ključe novozgrajenih domov, kar kaže na nadaljevanje obnove v regiji.

Paragvajski predsednik Santiago Peña je danes in jutri na delovnem obisku na Finskem. Njegov obisk gosti finski predsednik Alexander Stubb. Pričakuje se, da bo Peña obiskal tudi osrednjo Finsko proti koncu tedna.

Nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu je obljubil, da bo pospešil razvoj Nigerije s pomočjo tehnologije in zagotavljanja prehranske varnosti, pri čemer se bo zgledoval po uspešnih modelih držav v vzponu, kot je Brazilija. Tinubu je med srečanjem z Nigerijci, ki živijo v Braziliji, poudaril pomen inovacij in reform za novo obdobje blaginje. Izpostavil je tudi rast nigerijskega kapitalskega trga in zaupanje vlagateljev v gospodarske reforme njegove vlade.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Italijansko premierko Giorgio Meloni so med njenim državniškim obiskom v Etiopiji toplo sprejeli prebivalci mesta Jimma. Skupaj z etiopskim premierjem Ahmedom je obiskala italijanska gradbišča, prebivalci pa so jo pozdravili z vzkliki "Meloni, Meloni".

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Viktor Orban je odpotoval v Moskvo, da bi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom razpravljal o zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne oskrbe Madžarske z ruskim plinom in nafto. Zelenski je dejal, da se Ukrajina pripravlja na novo rundo mirovnih pogovorov.

Nekdanji britanski diplomat Alastair Crooke je v intervjuju za YouTube kanal Deep Dive ocenil, da vabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu za obisk Kijeva predstavlja politično špekulacijo. Po Crookejevih besedah gre za poskus ukrajinskega vodstva, da bi Trumpa vpletlo v svojo agendo, kar pa diplomat vidi kot manever brez realne podlage za uspeh v trenutnih geopolitičnih razmerah. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Kijevom in ekipo bodoče ameriške administracije, kjer se vrstijo obtožbe o korupciji in neučinkovitosti ukrajinskega vrha. Analitiki opozarjajo, da takšna vabila odražajo diplomatski obup Zelenskega, ki si prizadeva ohraniti ameriško podporo, medtem ko se v ozadju že omenjajo možnosti izročitve ukrajinskih uradnikov zaradi domnevnih nepravilnosti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Emmanuel Macron se bo v petek udeležil žalne slovesnosti v Švici za žrtve požara v Crans-Montani. Med 40 žrtvami je bilo identificiranih devet francoskih državljanov, med njimi natakarica, DJ, študentka in oče. V Švici bo 9. januarja potekal dan nacionalnega žalovanja.

Vladimir Putin je prispel v Indijo na dvodnevni obisk. Premier Narendra Modi ga je osebno sprejel na letalski bazi Palam v New Delhiju, kar je redek diplomatski znak spoštovanja in nakazuje na visoko raven rusko-indijskih odnosov.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v petek, 2. januarja 2026, osebno vključil v priprave na obsežno rekonstrukcijo Bele hiše. Predsednik je pregledal in izbral vzorce marmorja ter drugih kamnitih materialov, ki bodo uporabljeni pri gradnji nove, monumentalne plesne dvorane. Po Trumpovih besedah bo nova dvorana namenjena gostovanju najprestižnejših državniških dogodkov, vključno z inavguracijskimi slovesnostmi, ki jih trenutni prostori predsedniške rezidence po njegovem mnenju ne omogočajo na ustrezni ravni. Projekt prenove ostaja kontroverzen, vendar Trump vztraja pri viziji, po kateri bi Bela hiša dobila prostor, vreden največjih svetovnih voditeljev. Odločitev za neposreden nadzor nad arhitekturnimi detajli sledi njegovim prejšnjim kritikam glede neprimernosti trenutnih prostorov za sprejem visokih gostov, kot je kitajski predsednik Ši Džinping. Projekt je del širših prizadevanj za posodobitev infrastrukture ameriške predsedniške palače, ki naj bi po načrtih odražala moč in ugled Združenih držav Amerike.

Nemški predsednik Steinmeier je bil v Veliki Britaniji sprejet na državniškem obisku z vsemi častmi, vključno s kočijo, bivanjem na gradu Windsor in častnim doktoratom. To je njegov prvi državniški obisk Nemčije po dolgem času.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je med obiskom v Indoneziji potrdil, da bo kandidiral za četrti mandat na volitvah oktobra 2026. Kljub temu, da bo takrat star skoraj 80 let, trdi, da ima enako energijo kot pri 30 letih.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v torek začel tridnevni državniški obisk v Avstriji. Sprejel ga je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen z vojaškimi častmi v znak prijateljstva med državama. Med obiskom bo Steinmeier med drugim odprl novozgrajeno nemško veleposlaništvo na Dunaju. To je prvi državniški obisk nemškega predsednika v Avstriji po 28 letih.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.