Močno deževje je prizadelo Peking in okoliške regije na severu Kitajske, pri čemer je v mestu Chengde umrlo najmanj osem ljudi. Poplave so povzročile precejšnjo škodo na posesti in infrastrukturi.

Po obsežnih poplavah, ki so v Pekingu terjale najmanj 30 življenj, so se prebivalci soočili z omejeno državno pomočjo in pomanjkanjem zavarovanj za nastalo škodo. Več kot 80.000 ljudi je bilo prisiljenih v evakuacijo. Poplave so uničile ceste in prekinile oskrbo z elektriko, saj je v manj kot tednu dni padla količina dežja, ki je običajna za celo leto.

Zaradi močnih poplav, ki so prizadele sever Kitajske, je bilo v Pekingu evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev. Poplave so povzročile obsežno uničenje, kitajski predsednik Xi Jinping pa je že pred tem odredil obsežne reševalne akcije. Umrlo je najmanj 30 ljudi.

V Pekingu je zaradi izjemno močnega deževja, ki je v nekaj dneh prineslo letno količino padavin, umrlo najmanj 30 ljudi. Obilne padavine so preobremenile sistem upravljanja z nesrečami v kitajski prestolnici, kar je nekatere strokovnjake spodbudilo, da so mesto poimenovali "deževna past". Poleg smrtnih žrtev je bilo evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev.

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

Medtem ko se Evropa bori z visokimi temperaturami in obsežnimi gozdnimi požari, kot so poročali mediji, so drugod po svetu zabeležili tudi ekstremne vremenske pojave. V Pekingu so močne padavine zahtevale več deset življenj in povzročile evakuacijo več kot 80.000 ljudi. Po Evropi, vključno s Španijo in Portugalsko, se nadaljuje vroče in suho vreme, medtem ko so v Alpah zabeležili padavine. Vse to vpliva na počitniško sezono in povzroča dolge zastoje.

Južne dele Južne Amerike je sredi tamkajšnjega poletja prizadela močna zimska oluja, ki je s seboj prinesla sneg in led. Napovedujejo, da bo v nekaterih mestih zapadlo več kot 50 centimetrov snega. To se dogaja medtem, ko se jug Evrope, vključno z območjem Srbije, spopada z izjemno vročino, saj temperature dosegajo tudi do 44 °C.

Južno Dalmacijo je zajelo močno neurje z izjemnimi padavinami, ki so povzročile hudourniške poplave. Količina dežja, ki je padla v Pločah in na Pelješcu, je neobičajna za ta letni čas in je povzročila rekordne količine.

Več ameriških medijev, vključno s KTVZ.com in KMIZ.com, je 29. julija poročalo o petih ključnih temah: množičnih streljanjih, ekstremnem vremenu, tožbi SNAP, Planned Parenthood in Ghislaine Maxwell. Hkrati pa je pomembna novica imenovana Darren Beattie, ki je bil odpuščen kot pisec govorov v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa zaradi udeležbe na konferenci belih nacionalistov, za v.d. predsednika Ameriške mirovne inštitucije. Ločeno, mediji poročajo, da so morebitni rezi v javne medije, ki jih predlaga Trump, ogrozili delovanje postaj, kot je KBRW na Aljaski, kar bi lahko pustilo nekatere skupnosti brez ključnih povezav.

Predsednik vlade Republike Srbije Đuro Macut je za ponedeljek ob 12. uri sklical sejo Republiškega štaba za izredne razmere, na kateri bodo pristojne službe obravnavale nadaljnje ukrepe za odpravljanje posledic nedavnih vremenskih neprilik. Odločitev o sklicu seje je bila sprejeta po posvetovanjih premierja z ministrskimi ekipami, pri čemer so oblasti ocenile, da se splošne razmere na terenu postopoma izboljšujejo. Na srečanju bodo analizirali dosedanje delo intervencijskih enot in določili prednostne naloge za stabilizacijo infrastrukture v najbolj prizadetih regijah. Čeprav se stanje umirja, ostaja poudarek na preventivnem delovanju in pripravljenosti vseh logističnih virov države, da bi preprečili dodatno škodo na premoženju in zagotovili varnost prebivalstva. Premier Macut je ob tem poudaril pomen usklajenega delovanja vseh resorjev v okviru civilne zaščite. Na ponedeljkovi seji naj bi predstavili tudi prve ocene nastale gmotne škode, ki bo podlaga za dodelitev državne pomoči prizadetim občinam in gospodinjstvom.

Več tisoč turistov je ostalo ujetih na severu Finske, potem ko so na letališču Kittilä zaradi ekstremno nizkih temperatur odpovedali številne lete. Temperature so se v nedeljo zjutraj spustile do minus 37 stopinj Celzija, kar je povzročilo velike težave pri razledenitvi letal in onemogočilo varno izvajanje letalskih operacij. Napovedi kažejo, da se bo mraz nadaljeval tudi v začetku tedna, ko bi se živo srebro lahko spustilo celo do minus 40 stopinj. Zaradi nenavadno močnega mraza, ki letos pesti širše območje Evrope, so poleg letalskih povezav moteni tudi drugi načini transporta. Močno sneženje, močan veter in poledenele ceste povzročajo zamude in zapore v cestnem prometu. Čeprav so prebivalci Laponske vajeni nizkih temperatur, je trenutni val mraza po intenzivnosti presegel običajne zimske razmere. Težave se ne omejujejo le na Finsko, temveč so zajele tudi srednjo in vzhodno Evropo. V Nemčiji so močne snežne padavine ohromile železniški promet, kar je povzročilo številne odpovedi vlakov. V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so oblasti zaradi nevarnih razmer že odredile, da bo pouk v šolah v ponedeljek potekal na daljavo.

Nove študije potrjujejo, da so vročinski valovi, suše in poplave v Evropi leta 2025 povzročili 43 milijard evrov škode. Ocenjuje se, da bo Katalonija do leta 2029 zaradi ekstremnih vročin utrpela dodatnih 6 milijard evrov izgube.

Nemčijo je po prehodu zimskega neurja Elli dosegel nov vremenski sistem, imenovan Gunda, ki je po celotni državi povzročil nevarne razmere na cestah. Zaradi močnega sneženja, ki mu je sledila poledica, so oblasti v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija odredile zaprtje šol, da bi zagotovile varnost učencev in zaposlenih v prometu. Kljub pričakovanim težavam v cestnem prometu so predstavniki nemških železnic (Deutsche Bahn) sporočili, da tokrat ne pričakujejo večjih motenj v železniškem prometu. Vremenoslovci opozarjajo, da bo nevarnost zdrsov in poledenelih površin ostala visoka po vsej državi, saj se temperature spuščajo pod ledišče. Lokalne službe so v polni pripravljenosti, saj se država spopada z zaporednimi zimskimi frontami, ki otežujejo vsakodnevno logistiko. Prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju aktualnih vremenskih opozoril, medtem ko se komunalne službe trudijo očistiti ključne prometnice.

Zaradi nevarnosti poledice so šole po celotnem Severnem Porenju-Vestfaliji ostale zaprte. Ukrep je bil uveden, da bi se izognili morebitnim nesrečam in prometnemu kaosu.

V hrvaškem Vrgorcu so močne padavine povzročile obsežne poplave, ki so pod vodo potopile vsa tri krajevna polja. Med 3. in 9. januarjem je na kvadratni meter padlo več kot 200 milimetrov dežja, kar močno presega povprečne vrednosti za to obdobje. Zaradi naraslih voda je ogroženih približno pol milijona trt vinske trte in številna sadna drevesa. Poplave so neposredna posledica ekstremnih vremenskih razmer, ki so prizadele dalmatinsko zaledje. Kmetje na tem območju se soočajo z veliko gospodarsko škodo, saj voda stoji na kmetijskih površinah, kar lahko trajno poškoduje koreninske sisteme rastlin. Lokalne oblasti spremljajo stanje, medtem ko se padavine še niso povsem umirile. Strokovnjaki opozarjajo, da so takšni dogodki v zadnjih letih postali pogostejši zaradi podnebnih sprememb. Poplavljena območja v okolici Vrgorca so znana po svoji kmetijski produktivnosti, zlasti po pridelavi grozdja in sadja, zato bo dolgotrajna izpostavljenost vodi imela resne posledice za letošnji pridelek.

Število prijav škode, povezanih z julijskimi nevihtami, se je pri največjem madžarskem stanovanjskem zavarovalnem podjetju skoraj potrojilo. Do 9. julija je Alfa Biztosító prejela 5700 prijav, do 16. julija pa že več kot 14 tisoč. Zavarovalnica, ki je vodilna na trgu, je morala uvesti izredni ukrep, da bi obvladala ogromno število prijav.

Veliki kanjon se je znašel v dimu, saj so uničujoči požari prizadeli območje in uničili zgodovinsko ložo. Ti dogodki so znova opozorili na to, kako lahko ekstremni vremenski pojavi vplivajo na nacionalne parke, vrhunec turistične sezone in potovalne načrte. Požari v Severni Arizoni so močno prizadeli turistično gospodarstvo območja Velikega kanjona, saj je bilo uničenih več kot 100 objektov v nacionalnem parku Grand Canyon na severnem robu, kar je povzročilo veliko škodo podjetjem, odvisnim od turističnih prihodkov.

Guverner Indiane Mike Braun je ustanovil delovno skupino, ki bo ocenila in okrepila zvezne sisteme opozarjanja v sili, zlasti v primeru ekstremnih vremenskih razmer. Odločitev je bila sprejeta po tragični smrti več kot 130 ljudi v teksaški regiji Texas Hill Country, ki so umrli zaradi obsežnih poplav, ki jih je povzročilo neurje 4. julija.

Skupina Steve Miller Band je odpovedala tudi svoj nastop na sejmu Minnesota State Fair, pri čemer je kot razlog navedla ekstremne vremenske razmere, vključno z vročino, poplavami, tornadi, orkani in požari, ki ogrožajo varnost. Medtem so se v Ottawi in južnih predelih Severne Amerike pojavile napovedi za nevihte, z možnostjo tornadov v dolini Ottawa in povišanimi temperaturami v južnih regijah.

Po ponovnem zagonu železniškega prometa na severu Nemčije, ki je bil ohromljen zaradi neurja Elli, se je vodstvo Deutsche Bahn znašlo pod plazom kritik glede kriznega upravljanja. Kljub delni obnovitvi prometa in zmanjšani ponudbi, so še vedno prisotne odpovedi in zamude. Vodja družbe, Evelyn Palla, je branila odziv podjetja in poudarila, da je bila varnost potnikov najpomembnejša prioriteta.