Močno deževje je prizadelo Peking in okoliške regije na severu Kitajske, pri čemer je v mestu Chengde umrlo najmanj osem ljudi. Poplave so povzročile precejšnjo škodo na posesti in infrastrukturi.

Po obsežnih poplavah, ki so v Pekingu terjale najmanj 30 življenj, so se prebivalci soočili z omejeno državno pomočjo in pomanjkanjem zavarovanj za nastalo škodo. Več kot 80.000 ljudi je bilo prisiljenih v evakuacijo. Poplave so uničile ceste in prekinile oskrbo z elektriko, saj je v manj kot tednu dni padla količina dežja, ki je običajna za celo leto.

Zaradi močnih poplav, ki so prizadele sever Kitajske, je bilo v Pekingu evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev. Poplave so povzročile obsežno uničenje, kitajski predsednik Xi Jinping pa je že pred tem odredil obsežne reševalne akcije. Umrlo je najmanj 30 ljudi.

V Pekingu je zaradi izjemno močnega deževja, ki je v nekaj dneh prineslo letno količino padavin, umrlo najmanj 30 ljudi. Obilne padavine so preobremenile sistem upravljanja z nesrečami v kitajski prestolnici, kar je nekatere strokovnjake spodbudilo, da so mesto poimenovali "deževna past". Poleg smrtnih žrtev je bilo evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev.

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

Medtem ko se Evropa bori z visokimi temperaturami in obsežnimi gozdnimi požari, kot so poročali mediji, so drugod po svetu zabeležili tudi ekstremne vremenske pojave. V Pekingu so močne padavine zahtevale več deset življenj in povzročile evakuacijo več kot 80.000 ljudi. Po Evropi, vključno s Španijo in Portugalsko, se nadaljuje vroče in suho vreme, medtem ko so v Alpah zabeležili padavine. Vse to vpliva na počitniško sezono in povzroča dolge zastoje.

Južne dele Južne Amerike je sredi tamkajšnjega poletja prizadela močna zimska oluja, ki je s seboj prinesla sneg in led. Napovedujejo, da bo v nekaterih mestih zapadlo več kot 50 centimetrov snega. To se dogaja medtem, ko se jug Evrope, vključno z območjem Srbije, spopada z izjemno vročino, saj temperature dosegajo tudi do 44 °C.

Južno Dalmacijo je zajelo močno neurje z izjemnimi padavinami, ki so povzročile hudourniške poplave. Količina dežja, ki je padla v Pločah in na Pelješcu, je neobičajna za ta letni čas in je povzročila rekordne količine.

Več ameriških medijev, vključno s KTVZ.com in KMIZ.com, je 29. julija poročalo o petih ključnih temah: množičnih streljanjih, ekstremnem vremenu, tožbi SNAP, Planned Parenthood in Ghislaine Maxwell. Hkrati pa je pomembna novica imenovana Darren Beattie, ki je bil odpuščen kot pisec govorov v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa zaradi udeležbe na konferenci belih nacionalistov, za v.d. predsednika Ameriške mirovne inštitucije. Ločeno, mediji poročajo, da so morebitni rezi v javne medije, ki jih predlaga Trump, ogrozili delovanje postaj, kot je KBRW na Aljaski, kar bi lahko pustilo nekatere skupnosti brez ključnih povezav.

V Grčiji so v ponedeljek, 12. januarja 2026, zaradi prihoda izrazite hladne fronte in sneženja zaprli številne osnovne ter srednje šole po vsej državi. Službe civilne zaščite so v stanju povečane pripravljenosti, saj je hitro poslabšanje vremena prineslo nizke temperature, močno sneženje v gorskih in nižinskih predelih ter viharne severne vetrove. Največ težav poročajo iz osrednje Grčije, Tesalije in severnih regij, kjer so nizke temperature povzročile poledico na cestnem omrežju. Lokalne oblasti v občinah, kot so Domokos, Florina, Amyntaio in deli Soluna, so se odločile za preventivno zaprtje izobraževalnih ustanov, da bi zagotovile varnost učencev in zaposlenih. V nekaterih mestih, vključno z Domokosom, se je pouk preselil na daljavo prek spletnih platform, medtem ko so v drugih krajih, denimo v Kastorii in Karpenisiju, začetek pouka zamaknili na kasnejšo uro. Nacionalna meteorološka služba opozarja, da se bodo razmere v gorskih in polgorskih predelih stabilizirale šele v popoldanskem času. Staršem in učencem svetujejo, naj pozorno spremljajo uradna obvestila lokalnih skupnosti, saj se vremenske razmere hitro spreminjajo. Poleg šolskih objektov so nekateri župani odredili tudi nujna vzdrževalna dela na ogrevalnih sistemih, ki niso bila pripravljena na tako nenaden padec temperatur. Kljub zaprtju šol nekateri vrtci v določenih občinah, denimo v Florini in Prespah, ostajajo odprti, vendar ob strogem upoštevanju varnostnih navodil.

Predsednik stranke FDP v deželnem zboru Severnega Porenja - Vestfalije Henning Höne je ostro kritiziral odločitev o odpovedi pouka v celotni zvezni deželi zaradi napovedanega poledenelega dežja in nevarnosti poledice. Po njegovih besedah je takšen splošen ukrep pretiran in neustrezen glede na dejanske razmere na terenu. Zaradi opozoril nemške meteorološke službe pred nevarnimi vremenskimi razmerami so se oblasti odločile za preventivno zaprtje šol po celotnem Severnem Porenju - Vestfaliji. Odločitev je bila sprejeta z namenom zagotavljanja varnosti učencev in zaposlenih v prometu, vendar je sprožila burno politično razpravo o sorazmernosti tovrstnih posegov v izobraževalni proces. Höne je v svojih izjavah poudaril, da bi morale biti odločitve o odpovedi pouka bolj lokalno pogojene, namesto da se uveljavljajo za celotno deželo hkrati. Izrazil je zaskrbljenost, da tovrstni ukrepi povzročajo nepotrebne motnje za družine in zmanjšujejo pomen rednega izobraževanja.

Nizozemske oblasti so v ponedeljek zjutraj zaradi izjemno nevarnih voznih razmer in številnih prometnih nesreč zaprle več avtocestnih odsekov po državi. Glavni vzrok za kaos na cestah je bil žled, ki je povzročil poledico, zaradi česar je prišlo do več primerov zanašanja in prevračanja tovornih vozil. Rijkswaterstaat, nizozemska agencija za infrastrukturo, je poročala o več zaprtih voznih pasovih, medtem ko so se temperature v nekaterih delih države že začele dvigovati nad ledišče. Prometni zastoji so nastali predvsem zaradi t.i. »škarjanja« tovornjakov, kjer so priklopniki zaradi izgube oprijema zdrsnili in blokirali celotna cestišča. Intervencijske službe so bile na terenu celo dopoldne, da bi odstranile poškodovana vozila in zagotovile osnovno varnost. Voznike so prek vseh razpoložljivih kanalov nenehno opozarjali na ekstremno drseče podlage in jih pozivali k previdnosti. Razmere se postopoma izboljšujejo z odjugo, vendar so oblasti opozorile, da ostajajo določeni predeli še vedno kritični. Služba za vzdrževanje cest še naprej spremlja razmere v živo in izvaja posipanje, da bi čim prej normalizirala pretok prometa na ključnih prometnih žilah.

Nove študije potrjujejo, da so vročinski valovi, suše in poplave v Evropi leta 2025 povzročili 43 milijard evrov škode. Ocenjuje se, da bo Katalonija do leta 2029 zaradi ekstremnih vročin utrpela dodatnih 6 milijard evrov izgube.

Število prijav škode, povezanih z julijskimi nevihtami, se je pri največjem madžarskem stanovanjskem zavarovalnem podjetju skoraj potrojilo. Do 9. julija je Alfa Biztosító prejela 5700 prijav, do 16. julija pa že več kot 14 tisoč. Zavarovalnica, ki je vodilna na trgu, je morala uvesti izredni ukrep, da bi obvladala ogromno število prijav.

Veliki kanjon se je znašel v dimu, saj so uničujoči požari prizadeli območje in uničili zgodovinsko ložo. Ti dogodki so znova opozorili na to, kako lahko ekstremni vremenski pojavi vplivajo na nacionalne parke, vrhunec turistične sezone in potovalne načrte. Požari v Severni Arizoni so močno prizadeli turistično gospodarstvo območja Velikega kanjona, saj je bilo uničenih več kot 100 objektov v nacionalnem parku Grand Canyon na severnem robu, kar je povzročilo veliko škodo podjetjem, odvisnim od turističnih prihodkov.

Guverner Indiane Mike Braun je ustanovil delovno skupino, ki bo ocenila in okrepila zvezne sisteme opozarjanja v sili, zlasti v primeru ekstremnih vremenskih razmer. Odločitev je bila sprejeta po tragični smrti več kot 130 ljudi v teksaški regiji Texas Hill Country, ki so umrli zaradi obsežnih poplav, ki jih je povzročilo neurje 4. julija.

Skupina Steve Miller Band je odpovedala tudi svoj nastop na sejmu Minnesota State Fair, pri čemer je kot razlog navedla ekstremne vremenske razmere, vključno z vročino, poplavami, tornadi, orkani in požari, ki ogrožajo varnost. Medtem so se v Ottawi in južnih predelih Severne Amerike pojavile napovedi za nevihte, z možnostjo tornadov v dolini Ottawa in povišanimi temperaturami v južnih regijah.

Novo poročilo avstralske vlade opozarja, da podnebne spremembe do leta 2050 ogrožajo življenja in domove 1,5 milijona Avstralcev zaradi dviga morske gladine, poplav in vročinskih smrti. Minister za podnebne spremembe, Chris Bowen, se pripravlja na razkritje novih ciljev glede emisij.

Portugalski inštitut za morje in ozračje (IPMA) je izdal rumeno opozorilo za več okrožij, vključno z Viano do Castelo in Brago, zaradi napovedi vztrajnega in močnega deževja ter sunkovitega vetra. Opozorilo, ki je najnižja stopnja na tristopenjski lestvici, bo za omenjeni severni okrožji veljalo v ponedeljek in torek, medtem ko se bo v torek razširilo še na deset drugih okrožij in otočji Azori ter Madeira. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo padavine najizrazitejše v začetku tedna, ko bo dež po navedbah meteorologov mestoma močan. Poleg padavin bodo obalna območja in višje ležeče predele prečkali močni vetrovi, kar bi lahko povzročilo manjše nevšečnosti v prometu in pri oskrbi z energijo. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, zlasti na območjih, ki so nagnjena k poplavljanju. Čeprav gre za najmilejšo obliko meteorološkega opozorila, inštitut IPMA poudarja, da lahko vremenske razmere vplivajo na vsakodnevne dejavnosti na prostem. Gre za običajen jesenski vremenski vzorec na Iberskem polotoku, vendar se zaradi povečane intenzivnosti padavin v kratkem času svetuje spremljanje uradnih objav civilne zaščite.

Rusko prestolnico je zajelo rekordno sneženje, kakršnega v Moskvi niso zabeležili že več kot pol stoletja. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer je v mestu nastal popoln prometni kaos, ki je močno otežil delovanje javnega prevoza in povzročil velike zamude v letalskem prometu. Številni tramvaji so obtičali v visokih snežnih zametih, ki so ponekod popolnoma prekrili tire in cestišča. Razmere so kritične predvsem na mednarodnem letališču Šeremetjevo, kjer je zaradi snega obtičalo na tisoče potnikov. Letalske družbe so bile prisiljene odpovedati ali prestaviti številne lete, saj letališke službe kljub vsem naporom niso mogle sproti čistiti vzletno-pristajalnih stez. Težave v prometu so se stopnjevale skozi ves dan, saj so snežni nanosi ponekod dosegli rekordne višine. Ruske oblasti so priznale, da se prestolnica spopada z velikim pomanjkanjem delovne sile in ustrezne mehanizacije za odstranjevanje snega. Primanjkljaj snežnih plugov in osebja za čiščenje ulic je še dodatno upočasnil normalizacijo razmer, zaradi česar so številni deli mesta ostali težko dostopni. Meteorologi opozarjajo, da gre za najmočnejše snežne padavine po letu 1968.