Močno deževje je prizadelo Peking in okoliške regije na severu Kitajske, pri čemer je v mestu Chengde umrlo najmanj osem ljudi. Poplave so povzročile precejšnjo škodo na posesti in infrastrukturi.

Po obsežnih poplavah, ki so v Pekingu terjale najmanj 30 življenj, so se prebivalci soočili z omejeno državno pomočjo in pomanjkanjem zavarovanj za nastalo škodo. Več kot 80.000 ljudi je bilo prisiljenih v evakuacijo. Poplave so uničile ceste in prekinile oskrbo z elektriko, saj je v manj kot tednu dni padla količina dežja, ki je običajna za celo leto.

Zaradi močnih poplav, ki so prizadele sever Kitajske, je bilo v Pekingu evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev. Poplave so povzročile obsežno uničenje, kitajski predsednik Xi Jinping pa je že pred tem odredil obsežne reševalne akcije. Umrlo je najmanj 30 ljudi.

V Pekingu je zaradi izjemno močnega deževja, ki je v nekaj dneh prineslo letno količino padavin, umrlo najmanj 30 ljudi. Obilne padavine so preobremenile sistem upravljanja z nesrečami v kitajski prestolnici, kar je nekatere strokovnjake spodbudilo, da so mesto poimenovali "deževna past". Poleg smrtnih žrtev je bilo evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev.

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

Medtem ko se Evropa bori z visokimi temperaturami in obsežnimi gozdnimi požari, kot so poročali mediji, so drugod po svetu zabeležili tudi ekstremne vremenske pojave. V Pekingu so močne padavine zahtevale več deset življenj in povzročile evakuacijo več kot 80.000 ljudi. Po Evropi, vključno s Španijo in Portugalsko, se nadaljuje vroče in suho vreme, medtem ko so v Alpah zabeležili padavine. Vse to vpliva na počitniško sezono in povzroča dolge zastoje.

Južne dele Južne Amerike je sredi tamkajšnjega poletja prizadela močna zimska oluja, ki je s seboj prinesla sneg in led. Napovedujejo, da bo v nekaterih mestih zapadlo več kot 50 centimetrov snega. To se dogaja medtem, ko se jug Evrope, vključno z območjem Srbije, spopada z izjemno vročino, saj temperature dosegajo tudi do 44 °C.

Južno Dalmacijo je zajelo močno neurje z izjemnimi padavinami, ki so povzročile hudourniške poplave. Količina dežja, ki je padla v Pločah in na Pelješcu, je neobičajna za ta letni čas in je povzročila rekordne količine.

Več ameriških medijev, vključno s KTVZ.com in KMIZ.com, je 29. julija poročalo o petih ključnih temah: množičnih streljanjih, ekstremnem vremenu, tožbi SNAP, Planned Parenthood in Ghislaine Maxwell. Hkrati pa je pomembna novica imenovana Darren Beattie, ki je bil odpuščen kot pisec govorov v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa zaradi udeležbe na konferenci belih nacionalistov, za v.d. predsednika Ameriške mirovne inštitucije. Ločeno, mediji poročajo, da so morebitni rezi v javne medije, ki jih predlaga Trump, ogrozili delovanje postaj, kot je KBRW na Aljaski, kar bi lahko pustilo nekatere skupnosti brez ključnih povezav.

Več tisoč turistov je v nedeljo obtičalo na Laponskem na severu Finske, potem ko so na letališču Kittilä zaradi ekstremno nizkih temperatur, ki so padle pod –35 stopinj Celzija, odpovedali vse načrtovane letalske povezave. Uprava letališča je morala prekiniti polete proti večjim evropskim vozliščem, vključno z Londonom, Manchestrom, Bristolom, Parizom in Amsterdamom. Razmere se po napovedih vremenoslovcev še ne bodo izboljšale, saj pričakujejo, da se bodo temperature v regiji spustile celo do –39 stopinj Celzija. Zaradi napovedanega dodatnega mraza ostaja letalski promet ohromljen, turisti pa so bili primorani podaljšati svoje bivanje v najsevernejši finski pokrajini. Lokalne oblasti in letališko osebje se spopadajo z logističnimi izzivi, ki jih prinašajo temperature, pri katerih varno delovanje letalskih motorjev in letališke opreme ni več zagotovljeno. Potnike so pozvali k spremljanju obvestil prevoznikov, medtem ko se arktični mraz nad regijo še krepi.

Grško ministrstvo za izobraževanje je odredilo takojšnjo aktivacijo pouka na daljavo v vseh izobraževalnih ustanovah, ki so zaradi neugodnih vremenskih razmer prekinile izvajanje pouka v učilnicah. Ukrep je bil sprejet v sodelovanju z generalnim sekretarjem za osnovno in srednješolsko izobraževanje Jannisom Papadomarkakisom ter regionalnimi direktorati, da bi zagotovili neprekinjen pedagoški proces kljub sneženju in nizkim temperaturam. Ministrstvo je poudarilo, da se pouk prek spleta aktivira nemudoma po tem, ko posamezne občine sprejmejo odločitev o zaprtju šolskih vrat. Ker se te odločitve na lokalni ravni sprejemajo glede na trenutne vremenske razmere in varnostne ocene, so šole dolžne v najkrajšem možnem času preiti na digitalno platformo za izobraževanje. Državni organi še naprej pozorno spremljajo razvoj vremenskih pojavov po vsej državi. Ministrstvo za izobraževanje ostaja v stanju stalne pripravljenosti, da nudi vso potrebno tehnično in organizacijsko podporo šolam, ki se soočajo z logističnimi težavami zaradi naravnih razmer, s čimer želijo preprečiti izgubo šolskih dni.

Nove študije potrjujejo, da so vročinski valovi, suše in poplave v Evropi leta 2025 povzročili 43 milijard evrov škode. Ocenjuje se, da bo Katalonija do leta 2029 zaradi ekstremnih vročin utrpela dodatnih 6 milijard evrov izgube.

V naselju Novi Urgal v regiji Habarovsk na ruskem Daljnem vzhodu je prišlo do resne okvare ogrevalnega sistema, zaradi česar so prebivalci sredi zime ostali brez vira toplote. Incident se je zgodil v času, ko so se temperature v regiji spustile pod -35 stopinj Celzija, kar predstavlja neposredno nevarnost za zdravje in bivalne pogoje lokalnega prebivalstva. Lokalne oblasti in komunalne službe so bile primorane nemudoma ukrepati, vendar so nizke temperature oteževale sanacijo okvare na omrežju. Prekinitev oskrbe s toplotno energijo v tako ekstremnih vremenskih razmerah je sprožila zaskrbljenost glede stanja infrastrukture v odročnih ruskih regijah. Ogrevalni sistemi v teh predelih so ključnega pomena za preživetje, saj dolgotrajna izpostavljenost temperaturam pod -30 stopinj Celzija brez notranjega ogrevanja hitro privede do podhlajenja in poškodb vodovodnih napeljav v stavbah. Nadaljnji ukrepi za vzpostavitev normalnega stanja še potekajo.

Bolgarijo je sredi januarja zajelo izjemno hladno in vetrovno vreme, vendar meteorologi za drugo polovico tedna napovedujejo hiter temperaturni obrat. V torek, 13. januarja, so se državljani še spopadali z nizkimi temperaturami in močnim severozahodnim vetrom, ki je v nekaterih delih države, predvsem v severni Bolgariji in dolini Strume, dosegal visoke hitrosti. Najvišje dnevne temperature so se v večjem delu države gibale pod lediščem, med -6 in -1 stopinjo Celzija. Po poročilih Nacionalnega inštituta za meteorologijo in hidrologijo (NIMH) se bo od srede, 14. januarja, vreme začelo stabilizirati, saj bo zahodni veter prinesel toplejše zračne mase. Že v četrtek, 15. januarja, naj bi se najvišje dnevne temperature povzpele do 10 oziroma 12 stopinj Celzija, kar predstavlja drastičen skok v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Kljub otoplitvi meteorologinja Marijana Popova opozarja na možnost megle in nizke oblačnosti ob porečju Donave in v vzhodni Bolgariji, kjer bodo temperature ostale nekoliko nižje. Konec tedna bo prinesel raznoliko vremensko sliko, saj bo v višjih predelih in večjem delu države prevladovalo sončno in toplo vreme za ta letni čas, medtem ko se bo v nižinah in kotlinah zadrževala megla. Ta prehod iz ekstremnega mraza v nadpovprečne temperature sledi širšemu trendu nestanovitnega zimskega vremena, ki je v začetku leta zajelo celotno regijo jugovzhodne Evrope.

Predsednik stranke FDP v deželnem zboru Severnega Porenja - Vestfalije Henning Höne je ostro kritiziral odločitev o odpovedi pouka v celotni zvezni deželi zaradi napovedanega poledenelega dežja in nevarnosti poledice. Po njegovih besedah je takšen splošen ukrep pretiran in neustrezen glede na dejanske razmere na terenu. Zaradi opozoril nemške meteorološke službe pred nevarnimi vremenskimi razmerami so se oblasti odločile za preventivno zaprtje šol po celotnem Severnem Porenju - Vestfaliji. Odločitev je bila sprejeta z namenom zagotavljanja varnosti učencev in zaposlenih v prometu, vendar je sprožila burno politično razpravo o sorazmernosti tovrstnih posegov v izobraževalni proces. Höne je v svojih izjavah poudaril, da bi morale biti odločitve o odpovedi pouka bolj lokalno pogojene, namesto da se uveljavljajo za celotno deželo hkrati. Izrazil je zaskrbljenost, da tovrstni ukrepi povzročajo nepotrebne motnje za družine in zmanjšujejo pomen rednega izobraževanja.

Nizozemske oblasti so v ponedeljek zjutraj zaradi izjemno nevarnih voznih razmer in številnih prometnih nesreč zaprle več avtocestnih odsekov po državi. Glavni vzrok za kaos na cestah je bil žled, ki je povzročil poledico, zaradi česar je prišlo do več primerov zanašanja in prevračanja tovornih vozil. Rijkswaterstaat, nizozemska agencija za infrastrukturo, je poročala o več zaprtih voznih pasovih, medtem ko so se temperature v nekaterih delih države že začele dvigovati nad ledišče. Prometni zastoji so nastali predvsem zaradi t.i. »škarjanja« tovornjakov, kjer so priklopniki zaradi izgube oprijema zdrsnili in blokirali celotna cestišča. Intervencijske službe so bile na terenu celo dopoldne, da bi odstranile poškodovana vozila in zagotovile osnovno varnost. Voznike so prek vseh razpoložljivih kanalov nenehno opozarjali na ekstremno drseče podlage in jih pozivali k previdnosti. Razmere se postopoma izboljšujejo z odjugo, vendar so oblasti opozorile, da ostajajo določeni predeli še vedno kritični. Služba za vzdrževanje cest še naprej spremlja razmere v živo in izvaja posipanje, da bi čim prej normalizirala pretok prometa na ključnih prometnih žilah.

Število prijav škode, povezanih z julijskimi nevihtami, se je pri največjem madžarskem stanovanjskem zavarovalnem podjetju skoraj potrojilo. Do 9. julija je Alfa Biztosító prejela 5700 prijav, do 16. julija pa že več kot 14 tisoč. Zavarovalnica, ki je vodilna na trgu, je morala uvesti izredni ukrep, da bi obvladala ogromno število prijav.

Veliki kanjon se je znašel v dimu, saj so uničujoči požari prizadeli območje in uničili zgodovinsko ložo. Ti dogodki so znova opozorili na to, kako lahko ekstremni vremenski pojavi vplivajo na nacionalne parke, vrhunec turistične sezone in potovalne načrte. Požari v Severni Arizoni so močno prizadeli turistično gospodarstvo območja Velikega kanjona, saj je bilo uničenih več kot 100 objektov v nacionalnem parku Grand Canyon na severnem robu, kar je povzročilo veliko škodo podjetjem, odvisnim od turističnih prihodkov.

Guverner Indiane Mike Braun je ustanovil delovno skupino, ki bo ocenila in okrepila zvezne sisteme opozarjanja v sili, zlasti v primeru ekstremnih vremenskih razmer. Odločitev je bila sprejeta po tragični smrti več kot 130 ljudi v teksaški regiji Texas Hill Country, ki so umrli zaradi obsežnih poplav, ki jih je povzročilo neurje 4. julija.

Skupina Steve Miller Band je odpovedala tudi svoj nastop na sejmu Minnesota State Fair, pri čemer je kot razlog navedla ekstremne vremenske razmere, vključno z vročino, poplavami, tornadi, orkani in požari, ki ogrožajo varnost. Medtem so se v Ottawi in južnih predelih Severne Amerike pojavile napovedi za nevihte, z možnostjo tornadov v dolini Ottawa in povišanimi temperaturami v južnih regijah.