Močno deževje je prizadelo Peking in okoliške regije na severu Kitajske, pri čemer je v mestu Chengde umrlo najmanj osem ljudi. Poplave so povzročile precejšnjo škodo na posesti in infrastrukturi.

Po obsežnih poplavah, ki so v Pekingu terjale najmanj 30 življenj, so se prebivalci soočili z omejeno državno pomočjo in pomanjkanjem zavarovanj za nastalo škodo. Več kot 80.000 ljudi je bilo prisiljenih v evakuacijo. Poplave so uničile ceste in prekinile oskrbo z elektriko, saj je v manj kot tednu dni padla količina dežja, ki je običajna za celo leto.

Zaradi močnih poplav, ki so prizadele sever Kitajske, je bilo v Pekingu evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev. Poplave so povzročile obsežno uničenje, kitajski predsednik Xi Jinping pa je že pred tem odredil obsežne reševalne akcije. Umrlo je najmanj 30 ljudi.

V Pekingu je zaradi izjemno močnega deževja, ki je v nekaj dneh prineslo letno količino padavin, umrlo najmanj 30 ljudi. Obilne padavine so preobremenile sistem upravljanja z nesrečami v kitajski prestolnici, kar je nekatere strokovnjake spodbudilo, da so mesto poimenovali "deževna past". Poleg smrtnih žrtev je bilo evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev.

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

Medtem ko se Evropa bori z visokimi temperaturami in obsežnimi gozdnimi požari, kot so poročali mediji, so drugod po svetu zabeležili tudi ekstremne vremenske pojave. V Pekingu so močne padavine zahtevale več deset življenj in povzročile evakuacijo več kot 80.000 ljudi. Po Evropi, vključno s Španijo in Portugalsko, se nadaljuje vroče in suho vreme, medtem ko so v Alpah zabeležili padavine. Vse to vpliva na počitniško sezono in povzroča dolge zastoje.

Južne dele Južne Amerike je sredi tamkajšnjega poletja prizadela močna zimska oluja, ki je s seboj prinesla sneg in led. Napovedujejo, da bo v nekaterih mestih zapadlo več kot 50 centimetrov snega. To se dogaja medtem, ko se jug Evrope, vključno z območjem Srbije, spopada z izjemno vročino, saj temperature dosegajo tudi do 44 °C.

Južno Dalmacijo je zajelo močno neurje z izjemnimi padavinami, ki so povzročile hudourniške poplave. Količina dežja, ki je padla v Pločah in na Pelješcu, je neobičajna za ta letni čas in je povzročila rekordne količine.

Več ameriških medijev, vključno s KTVZ.com in KMIZ.com, je 29. julija poročalo o petih ključnih temah: množičnih streljanjih, ekstremnem vremenu, tožbi SNAP, Planned Parenthood in Ghislaine Maxwell. Hkrati pa je pomembna novica imenovana Darren Beattie, ki je bil odpuščen kot pisec govorov v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa zaradi udeležbe na konferenci belih nacionalistov, za v.d. predsednika Ameriške mirovne inštitucije. Ločeno, mediji poročajo, da so morebitni rezi v javne medije, ki jih predlaga Trump, ogrozili delovanje postaj, kot je KBRW na Aljaski, kar bi lahko pustilo nekatere skupnosti brez ključnih povezav.

Južnoafriška republika je v nedeljo razglasila stanje naravne katastrofe na nacionalni ravni, potem ko so silovito deževje in poplave v severnem delu države terjali najmanj 30 smrtnih žrtev. Vodja nacionalnega centra za obvladovanje nesreč je odločitev sprejel po obsežnem uničenju infrastrukture v petih provincah, kjer so deroče vode odnašale ceste in mostove ter uničile na tisoče stanovanjskih objektov. Obilne padavine so povzročile kritično škodo na javni in zasebni lastnini, kar je lokalne oblasti prisililo v zaprosilo za zvezno pomoč. Reševalne ekipe se na terenu še vedno spopadajo z logističnimi izzivi, saj so številna območja zaradi poškodovanih prometnih povezav ostala odrezana od sveta. Meteorologi opozarjajo, da se nestanovitno vreme lahko nadaljuje, kar povečuje tveganje za dodatno poslabšanje razmer. Razglasitev stanja naravne katastrofe omogoča hitrejšo sprostitev proračunskih sredstev za nujno pomoč in obnovo prizadetih regij. Dogodek sledi obdobju ekstremnih vremenskih pojavov v širši regiji južne Afrike, ki so že v preteklih tednih povzročali izgube življenj in ogromno gospodarsko škodo v sosednjih državah, kot sta Mozambik in Zimbabve.

Grčijo bo v prihodnjem tednu, natančneje od torka zvečer, zajelo izrazito poslabšanje vremenskih razmer, ki bo prineslo močne nevihte, gosto sneženje in viharne vetrove na morju. Po napovedih meteorologov Janisa Kallianosa in Theodorosa Kolydasa se bo vreme dodatno poslabšalo v sredo, ko bo nad državo vplivalo ciklonsko območje iz osrednjega Sredozemlja. Pričakovati je znatno dinamično podporo v ozračju, kar bo povzročilo obilne padavine v večjem delu države. Snežne padavine bodo predvsem goste v višjih predelih, medtem ko bodo nižine in obalna območja, vključno z Atiko, precej bolj izpostavljeni močnim nevihtam. Meteorologi opozarjajo tudi na močne vetrove, ki bodo pihali na odprtem morju in bi lahko povzročili težave v pomorskem prometu. Ciklonsko območje se bo po napovedih premikalo proti vzhodu, kar bo vplivalo na trajanje nestanovitnega vremena. Gre za drugi večji val mrzlega vremena v kratkem času, saj se Grčija sooča s pritokom polarnega zraka. Oblasti in prebivalci se pripravljajo na morebitne nevšečnosti v prometu in pri oskrbi z energijo, zlasti v gorskih regijah, kjer bodo temperature padle globoko pod ledišče. Podrobnejše analize kažejo na večjo količino vlage v zraku, kar bo dodatno okrepilo intenzivnost padavin.

Nove študije potrjujejo, da so vročinski valovi, suše in poplave v Evropi leta 2025 povzročili 43 milijard evrov škode. Ocenjuje se, da bo Katalonija do leta 2029 zaradi ekstremnih vročin utrpela dodatnih 6 milijard evrov izgube.

Indonezijsko prestolnico Džakarto so v nedeljo, 18. januarja 2026, zajele nove poplave, ki so posledica dolgotrajnega in intenzivnega deževja. Po podatkih lokalne agencije za obvladovanje nesreč (BPBD) je bilo pod vodo 37 mestnih četrti in 12 glavnih prometnic, kar je povzročilo precejšnje zastoje in nevšečnosti v mestnem prometu. Čeprav so se razmere v nekaterih delih severne Džakarte do nedelje zvečer že nekoliko umirile in je voda z enajstih cest ter štirih območij upadla, ostaja velik del prestolnice še vedno poplavljen. Intervencijske službe so na terenu in spremljajo stanje, saj visoka stopnja padavin še naprej ogroža nizko ležeče predele mesta. Dogodek predstavlja nadaljevanje težav z monsunskim deževjem, ki je regijo prizadelo že teden dni prej. Mestne oblasti opozarjajo prebivalce na previdnost, saj so odvodni sistemi zaradi povečanih količin padavinske vode močno obremenjeni, kar upočasnjuje odtekanje vode iz naseljenih območij.

Število prijav škode, povezanih z julijskimi nevihtami, se je pri največjem madžarskem stanovanjskem zavarovalnem podjetju skoraj potrojilo. Do 9. julija je Alfa Biztosító prejela 5700 prijav, do 16. julija pa že več kot 14 tisoč. Zavarovalnica, ki je vodilna na trgu, je morala uvesti izredni ukrep, da bi obvladala ogromno število prijav.

Veliki kanjon se je znašel v dimu, saj so uničujoči požari prizadeli območje in uničili zgodovinsko ložo. Ti dogodki so znova opozorili na to, kako lahko ekstremni vremenski pojavi vplivajo na nacionalne parke, vrhunec turistične sezone in potovalne načrte. Požari v Severni Arizoni so močno prizadeli turistično gospodarstvo območja Velikega kanjona, saj je bilo uničenih več kot 100 objektov v nacionalnem parku Grand Canyon na severnem robu, kar je povzročilo veliko škodo podjetjem, odvisnim od turističnih prihodkov.

Guverner Indiane Mike Braun je ustanovil delovno skupino, ki bo ocenila in okrepila zvezne sisteme opozarjanja v sili, zlasti v primeru ekstremnih vremenskih razmer. Odločitev je bila sprejeta po tragični smrti več kot 130 ljudi v teksaški regiji Texas Hill Country, ki so umrli zaradi obsežnih poplav, ki jih je povzročilo neurje 4. julija.

Skupina Steve Miller Band je odpovedala tudi svoj nastop na sejmu Minnesota State Fair, pri čemer je kot razlog navedla ekstremne vremenske razmere, vključno z vročino, poplavami, tornadi, orkani in požari, ki ogrožajo varnost. Medtem so se v Ottawi in južnih predelih Severne Amerike pojavile napovedi za nevihte, z možnostjo tornadov v dolini Ottawa in povišanimi temperaturami v južnih regijah.

Novo poročilo avstralske vlade opozarja, da podnebne spremembe do leta 2050 ogrožajo življenja in domove 1,5 milijona Avstralcev zaradi dviga morske gladine, poplav in vročinskih smrti. Minister za podnebne spremembe, Chris Bowen, se pripravlja na razkritje novih ciljev glede emisij.

V avstrijskih Alpah je v soboto v več snežnih plazovih življenje izgubilo osem ljudi, med njimi trije češki smučarji v regiji Murtal na Štajerskem. Skupno število žrtev v celotnem alpskem loku, vključno s Francijo in Švico, se je od prejšnjega konca tedna zaradi močnega sneženja povzpelo na sedemnajst. Policija je sporočila, da so reševalne ekipe kljub hitremu posredovanju v Murtalu našle le trupla treh smučarjev, ki jih je plaz popolnoma zasul. Dodatna tragedija se je odvila v regiji Pongau v bližini Salzburga, kjer je snežni plaz zajel sedem smučarjev zunaj urejenih prog. Štiri osebe so umrle na kraju nesreče, peta pa je bila poškodovana. V isti regiji je snežna gmota pod seboj pokopala tudi smučarko, ki je progo zapustila skupaj s soprogom; reševalci je kljub hitremu odzivu po obvestilu soproga niso mogli oživiti. Gerhard Kremser, vodja reševalnih služb, je poudaril, da so se kljub jasnim in ponavljajočim se opozorilom o nevarnosti plazov v enem dnevu sprožile številne nesreče s smrtnim izidom. Istočasno se z izjemnimi vremenskimi razmerami spopadajo na ruskem polotoku Kamčatka, kjer so zabeležili najmočnejše sneženje v zadnjih tridesetih letih. Snežna odeja je ponekod dosegla višino štirih metrov, kar je povzročilo zaprtje šol in podjetij ter terjalo dve smrtni žrtvi. Rekordne padavine so ohromile življenje v celotni regiji in prisilile prebivalce v izredne razmere.

Grčijo je zajel nov, izjemno močan vročinski val, zaradi katerega so se temperature v začetku tedna povzpele vse do 45 stopinj Celzija. Država se tako še naprej spopada z ekstremnimi vremenskimi razmerami, ki vplivajo tako na lokalno prebivalstvo kot tudi na turiste na počitniških otokih.