Južna Afrika razglasila stanje naravne katastrofe zaradi uničujočih poplav

Obsežne poplave in silovito deževje so v zadnjih tednih v Južni Afriki, Mozambiku in Zimbabveju terjale več kot 100 življenj, oblasti pa opozarjajo na nadaljnje nevarno vreme v regiji. V Mozambiku so zabeležili največje število žrtev, saj je tamkajšnji Inštitut za zmanjševanje tveganj ob nesrečah poročal o 103 smrtnih primerih v nenavadno močni deževni sezoni. V Zimbabveju je umrlo 70 ljudi, porušenih pa je bilo več kot 1.000 domov ter ključna infrastruktura, vključno s šolami in mostovi. Južna Afrika poroča o najmanj 19 smrtnih žrtvah v dveh severnih provincah, kjer so poplave povzročile tudi evakuacijo približno 600 turistov in uslužbencev iz znanega nacionalnega parka Kruger. Poleg omenjenih držav so o smrtnih žrtvah in škodi poročali tudi z Madagaskarja, kjer je od novembra lani umrlo 11 oseb. Razmere se slabšajo tudi v Malaviju in Zambiji, kjer prav tako pričakujejo povečano količino padavin. Strokovnjaki iz sistema za zgodnje opozarjanje pred lakoto (FEWS) navajajo, da bi lahko bil za ekstremno deževje v jugovzhodni Afriki odgovoren vremenski pojav La Nina. Regija se sicer že več let zaporedoma spopada z ekstremnimi vremenskimi dogodki, od uničujočih ciklonov do hudih suš, ki povzročajo prehransko negotovost. Trenutne poplave so povzročile ogromno gmotno škodo in dodatno obremenile že tako krhko gospodarstvo teh držav.

Močno neurje je povzročilo hudourniške poplave v kraju Wye River ob cesti Great Ocean Road v Viktoriji. Poplave so odnesle avtomobile v morje, zaradi česar so evakuirali na stotine ljudi iz večjega kampa. Izdano je bilo nujno opozorilo.

Novoobjavljena besedilna sporočila med uradniki okrožja Kerr v Teksasu so razkrila precejšnjo stopnjo zmedenosti in pomanjkanje koordinacije med reševalno akcijo med uničujočimi poplavami 4. julija. Dokumentacija, ki obsega stotine sporočil, nudi podroben vpogled v kritične trenutke, ko so reševalne službe poskušale locirati pogrešane kampiste sredi naraščajočih voda. Analiza korespondence kaže na vrzeli v komunikaciji, ki so se pojavile v najbolj zahtevnih urah naravne nesreče. Sporočila dopolnjujejo časovnico dogodkov in osvetljujejo izzive, s katerimi so se soočale lokalne oblasti pri obvladovanju krizne situacije. Dokumenti potrjujejo, da so bili uradniki kljub opozorilom presenečeni nad silovitostjo poplavnega vala, kar je otežilo usklajevanje med različnimi enotami na terenu. Razkritja so sprožila dodatna vprašanja o pripravljenosti lokalnih skupnosti na ekstremne vremenske pojave. Medtem ko se preiskava dogodkov nadaljuje, objavljeni podatki služijo kot ključen dokaz pri ocenjevanju učinkovitosti protokolov za nujno odzivanje v zvezni državi Teksas.