Evropsko gospodarstvo in gospodarstvo evroobmočja sta v drugem četrtletju leta 2023 zabeležila občutno upočasnitev rasti, skoraj do točke stagnacije, kot kažejo predhodne ocene Eurostata. Med aprilom in junijem je bila najmočnejša rast zabeležena v španskem gospodarstvu, ki je na četrtletni ravni zraslo za 0,7 odstotka.

Junijska letna stopnja inflacije v evroobmočju je znašala 2 odstotka, kar je potrdil Eurostat. To pomeni porast v primerjavi z majem, ko je bila inflacija 1,9 odstotka. Medtem ko je v Italiji inflacija narasla na 1,8 odstotka, je v Španiji zabeležila 2,3 odstotka, kar je tri desetinke več od povprečja. Na Cipru je bila inflacija najnižja (0,5 odstotka), v Romuniji pa najvišja (5,8 odstotka). Evropska unija kot celota je imela junija 2,3-odstotno inflacijo. Vendar pa je predlog EU o zvišanju proračuna na 2000 milijard evrov naletel na takojšnjo zavrnitev Berlina.

Po končnih podatkih Eurostata je inflacija v evroobmočju junija znašala 2 %, kar potrjuje predhodne ocene. V Grčiji je bila inflacija precej višja, in sicer 3,6 %. Grčija se je tako uvrstila med države z najvišjo inflacijo v evroobmočju, zasedla je peto mesto med 20 državami.

Španija je postala glavna destinacija prosilcev za azil v Evropski uniji, saj je v maju zabeležila približno 12.800 prošenj, kar jo uvršča pred Nemčijo. Ta sprememba trenda je deloma posledica padca režima Bašarja al Asada v Siriji. Štirje evropski države so skupaj prejele 75 % vseh prošenj, med katerimi so Venezuelci še vedno najštevilčnejša skupina prosilcev.

Leta 2024 je povprečna pričakovana dolžina delovnega življenja v Evropski uniji znašala skoraj 37,2 leta, kar predstavlja porast za 2,4 leta v zadnjem desetletju. Kljub splošnemu trendu podaljševanja delovne dobe v EU, kjer povprečje presega 37 let, se Poljska uvršča med države z bistveno krajšim delovnim življenjem in je blizu dna lestvice. Medtem ko so Nizozemska in Romunija na skrajnih položajih razpredelnice, je položaj Poljske precej slabši v primerjavi z evropskim povprečjem.

V prvem četrtletju 2025 se je delež javnega dolga držav članic Evropske unije v primerjavi z njihovim bruto domačim proizvodom (BDP) povečal na 81,8 odstotka, kar je povečanje v primerjavi z 81 odstotki v zadnjem četrtletju 2024. Medtem ko Bolgarija ohranja najnižje razmerje javnega dolga do BDP, Romunija beleži hitro rast javnega dolga. Kljub temu, da je romunski javni dolg (55,8 % BDP) še vedno pod povprečjem EU, se uvršča na tretje mesto po hitrosti naraščanja, kar kaže na zaskrbljujoč trend. Podatki so bili objavljeni s strani Eurostata.

Poljska se je po podatkih Eurostata uvrstila na drugo mesto v Evropski uniji po rasti industrijske proizvodnje od leta 2000, zaostaja le za Irsko. Povprečna letna rast industrijske proizvodnje na Poljskem je znašala 4,9 odstotka. Hkrati sta Italija in Portugalska zabeležili največje padce v industrijski proizvodnji.

Obalni delavec s krajšim delovnim časom je bil državljan tretjih držav. V Južni Afriki je 50 % zaposlenih s krajšim delovnim časom državljanov tretjih držav. Po podatkih Eurostata, ki jih je objavil časopis Politis, se je število tujih državljanov, ki delajo s krajšim delovnim časom v Južni Afriki, v zadnjih letih zmanjšalo, vendar je ta delež ostal visok.

Romuni imajo najkrajšo poklicno dobo v Evropski uniji, saj v povprečju delajo 32,7 leta, kar je skoraj pet let manj od povprečja EU, ki znaša 37,2 leta. Kljub temu imajo Romuni najdaljši delovni teden v EU in pričakovano življenjsko dobo, ki je pet let pod evropskim povprečjem.

Romunija se je leta 2022 uvrstila med države Evropske unije z najnižjimi izdatki za družinske prejemke in finančno podporo družinam. Po podatkih Eurostata je Romunija na prebivalca namenila le 284 evrov, kar je skoraj 13-krat manj kot Luksemburg, ki je bil na vrhu lestvice. To Romunijo postavlja na rep EU glede finančne podpore družinam.

Javni dolg Hrvaške, izražen kot delež BDP-ja, se je v prvem četrtletju leta prvič po enem letu povečal, vendar je kljub temu ostal občutno pod povprečjem evroobmočja. Eurostatovi podatki kažejo, da se je delež dolga v BDP-ju v evroobmočju v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta povečal za 0,2 odstotne točke, na ravni Evropske unije pa za 0,6 odstotne točke.

Po podatkih portugalskega Statističnega urada (INE) se je inflacija v Portugalski septembra znižala na 2,4 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot avgusta. Temeljna inflacija naj bi znašala 2 odstotka. Indeks cen življenjskih potrebščin (IPC) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem spremenil za 0,9 odstotka.

Potrošniške cene v Avstriji so se julija ponovno zvišale, inflacija je dosegla 3,6 odstotka, kar je največ po aprilu 2024. Dnevni nakupi so se v primerjavi z lanskim letom podražili celo za 5,1 odstotka. Statistični urad Avstrije je ugotovil, da so se najbolj podražila živila, stroški za elektriko in gostinske storitve. Prvotna hitra ocena je napovedovala 3,5-odstotno inflacijo.

Eurostatova analiza je pokazala, da so nekatere cene izdelkov in storitev na Hrvaškem višje kot v Nemčiji, kar preseneča glede na splošno dojemanje življenjskih stroškov v obeh državah. Analiza primerja ravni cen v državah članicah EU s povprečjem EU, pri čemer uporablja pariteto kupne moči za natančnejšo primerjavo.

Eurostat je revidiral navzgor rast bruto domačega proizvoda (BDP) evroobmočja za drugo četrtletje na 1,5 %, medtem ko je bila rast v Evropski uniji (EU) 1,6 %. Kljub temu je nemški BDP upadel za 0,3 %, kar je več od prvotnih napovedi. Španija in Portugalska sta bili med državami z najvišjo rastjo. Prvotna ocena Eurostata, objavljena 14. avgusta, je predvidevala 1,4-odstotno rast v evroobmočju in 1,5-odstotno v EU.

Gospodarstvo območja evra in Evropske unije je v drugem četrtletju opazno upočasnilo rast v primerjavi s prvimi tremi meseci leta, kažejo podatki Eurostata. Večina držav je zabeležila blago rast, medtem ko je Irska izstopala s precejšnjim letnim skokom.

Portugalska ima 12.800 gasilcev, vendar je tretja najslabša država v Evropski uniji po investicijah v zaščito pred požari. Država namenja približno 0,3 % vseh vladnih izdatkov za zaščito pred požari, kar je več le od Malte (0,2 %) in Danske (0,1 %). Lani je bilo v državah EU skupaj 390.600 poklicnih gasilcev, kar predstavlja 0,19 % celotne zaposlenosti v EU. V Portugalski gasilci predstavljajo 0,25 % celotne zaposlenosti v državi.

Evrocona je v drugem četrtletju 2025 zabeležila 0,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je francoski BDP porasel za 0,3 %. Podatki, ki jih je objavil Eurostat, kažejo na rahel porast gospodarske aktivnosti v območju evra, pri čemer je Francija presegla pričakovanja analitikov, ki so napovedovali stagnacijo.

Po podatkih Eurostata za leto 2024 imata Grčija in Ciper najvišji delež zaposlenih v Evropski uniji, ki delajo več kot 49 ur na teden. V Grčiji ta delež znaša 12,4 %, na Cipru pa 10 %. Povprečje EU je 6,6 %, kar kaže, da obe državi precej presegata povprečje. Delež dolgotrajnega dela se je v EU zmanjšal v primerjavi z leti 2014 in 2019.

Grčija je po podatkih Eurostata prešla v kategorijo držav Evropske unije, kjer minimalna plača presega 1.000 evrov na 12-mesečni osnovi, kar vključuje tudi 13. in 14. plačo. Po zadnji dvigu minimalne plače, že petem od leta 2022, ta zdaj znaša 1.027 evrov. To pomeni, da je letni zaslužek v primerjavi z letom 2019 višji za več kot 3.300 evrov.