Državljani Srbije se bodo od 12. oktobra 2025 na mejah Evropske unije srečali z novim sistemom vstopa in izstopa (EES), ki bo nadomestil dosedanje žigosanje potnih listov. Medtem pa Romunija po poročilu Evropske komisije iz leta 2024 še vedno ne izpolnjuje ključnih gospodarskih kriterijev za vstop v evroobmočje.

Ameriški bruto domači proizvod (BDP) je v drugem četrtletju zabeležil 3-odstotno letno rast, medtem ko je evropska rast ostala šibka. Rast ameriškega gospodarstva se je med aprilom in junijem močno oddaljila od evropske, kar se je zgodilo v času pogajanj o carinah med blokoma.

Nemško gospodarstvo se je v drugem četrtletju medkvartalno zmanjšalo za 0,1 %, kar je bilo v skladu s pričakovanji, medtem ko je medletno stagniralo. HDP evroobmočja je v istem obdobju zrasel za 0,1 % medkvartalno in za 1,4 % medletno, kar je preseglo pričakovanja. Slovenska ekonomija je medletno zrasla za 2,4 %, pri čemer je medkvartalni porast znašal 0,2 %, k rasti pa je prispevala predvsem povečana potrošnja gospodinjstev. Evropsko gospodarstvo je v celoti zraslo za 0,2 % medkvartalno. Dôvera v gospodarstvo evroobmočja se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjih petih mesecih, kar je presenetilo analitike, saj se je izboljšalo zaupanje v storitvah, industriji, maloprodaji in med potrošniki.

Evropsko gospodarstvo in gospodarstvo evroobmočja sta v drugem četrtletju leta 2023 zabeležila občutno upočasnitev rasti, skoraj do točke stagnacije, kot kažejo predhodne ocene Eurostata. Med aprilom in junijem je bila najmočnejša rast zabeležena v španskem gospodarstvu, ki je na četrtletni ravni zraslo za 0,7 odstotka.

Portugalsko gospodarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo 0,6-odstotno rast BDP v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, kar kaže na pospešitev po negativnem začetku leta. Na letni ravni je rast dosegla 1,9 odstotka. K izboljšanju so prispevali predvsem okrevanje izvoza in povečanje zasebne potrošnje.

Bruto domači proizvod (BDP) v evroobmočju se je v drugem četrtletju leta upočasnil in zabeležil le 0,1-odstotno rast. To sledi precej višji rasti v prvem četrtletju, ko je BDP narasel za 0,6 odstotka, kot je pokazala hitra ocena Eurostata.

Špansko gospodarstvo je v drugem četrtletju zraslo za 0,7 odstotka, kar je preseglo pričakovanja in ohranja Španijo kot najmočnejšo članico evroobmočja. Rast je spodbudila predvsem notranja poraba in je bila dosežena kljub svetovnim trgovinskim napetostim, ki jih povzroča trgovinska politika Donalda Trumpa.

Observatorij Evropske centralne banke (ECB) je potrdil ugotovitev o nižjih povišanjih plač v evroobmočju za leto 2025, pri čemer so podatki zajeli približno 47 % zaposlenih. Medtem je Statistični urad Cipra objavil povprečne bruto mesečne plače za prvo četrtletje leta 2025, ki so znašale 2.509 EUR in so se na letni ravni zvišale za 5,4 %.

Gospodarska rast v evroobmočju je v drugem četrtletju 2025 presegla pričakovanja, kar nakazuje na naraščajočo odpornost gospodarstev članic kljub trgovinskim napetostim in globalni negotovosti. Čeprav negotovost ostaja, recesija ni verjetna, kar zmanjšuje pritisk na Evropsko centralno banko za nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Medtem ko sta Nemčija in Italija razočarali, je Francija pozitivno presenetila.

Bruto domači proizvod (BDP) evroobmočja je v drugem četrtletju zabeležil 0,1-odstotno rast, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so napovedovali stagnacijo. Gospodarska rast v območju evra je kljub splošni negotovosti presenetila tudi nekatere ekonomiste. Evropske borze so se na novice odzvale razdeljeno.

Junijska letna stopnja inflacije v evroobmočju je znašala 2 odstotka, kar je potrdil Eurostat. To pomeni porast v primerjavi z majem, ko je bila inflacija 1,9 odstotka. Medtem ko je v Italiji inflacija narasla na 1,8 odstotka, je v Španiji zabeležila 2,3 odstotka, kar je tri desetinke več od povprečja. Na Cipru je bila inflacija najnižja (0,5 odstotka), v Romuniji pa najvišja (5,8 odstotka). Evropska unija kot celota je imela junija 2,3-odstotno inflacijo. Vendar pa je predlog EU o zvišanju proračuna na 2000 milijard evrov naletel na takojšnjo zavrnitev Berlina.

Mednarodni denarni sklad (MDS) je povišal svoje napovedi rasti za evroobmočje v letu 2025 na 1 %, kar je za 0,2 odstotne točke več kot aprila. K rasti naj bi prispeval predvsem irski izvoz. MDS je prav tako izboljšal napovedi rasti za Turčijo, in sicer za leto 2025 na 3 % (prej 2,7 %) in za leto 2026 na 3,3 % (prej 3,2 %).

Evropska centralna banka (ECB) čaka na nove ekonomske podatke, čeprav je danes objavljenih več poročil o BDP za drugo četrtletje v Evropi, vključno s Španijo, Nemčijo, Italijo in celotnim evroobmočjem. Ti podatki verjetno ne bodo bistveno spremenili trenutnega stališča ECB. Medtem je Binance, ena vodilnih kripto borz, objavil, da bo 30. julija 2025 uvrstil kriptovaluto Gaia (GAIA) na svojo platformo. Ob uvrstitvi bo organiziran ekskluzivni airdrop za kvalificirane uporabnike Binance, kar naj bi povečalo trgovalni volumen.

Po končnih podatkih Eurostata je inflacija v evroobmočju junija znašala 2 %, kar potrjuje predhodne ocene. V Grčiji je bila inflacija precej višja, in sicer 3,6 %. Grčija se je tako uvrstila med države z najvišjo inflacijo v evroobmočju, zasedla je peto mesto med 20 državami.

Mednarodni monetarni sklad (MMF) je v torek blago povišal napoved rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu. Ob tem je pričakoval tudi nekoliko močnejšo rast aktivnosti v evroobmočju, kar je pripisal valu izvoza v pričakovanju višjih carin.

Evropska centralna banka (ECB) je odložila morebitno nadaljnje znižanje obrestnih mer do natančnejše ocene vpliva nedavnih carin. V četrtek se pričakuje, da ECB ne bo sprejela odločitve o znižanju obrestnih mer, saj čaka na jasnejšo sliko o gospodarskih posledicah uvedbe novih carin.

Gospodarstvo območja evra je zabeležilo najvišjo rast v zadnjem letu, kar nakazuje na postopno okrevanje. Analitiki menijo, da višje ameriške carine ne bodo bistveno vplivale na okrevanje nemške proizvodnje. Gospodarska aktivnost v evroobmočju se je okrepila, kar je spodbudilo optimizem kljub geopolitičnim in trgovinskim napetostim.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko je svojo nacionalno valuto lev po več kot stoletju uporabe zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Zgodovinski korak, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo, je prinesel pomembne spremembe za prebivalstvo in gospodarstvo. Medtem ko je bančna in plačilna infrastruktura delovala razmeroma tekoče, so se prvi dan v maloprodaji pojavile določene težave pri prilagajanju na nov sistem. Poročila s terena kažejo, da so bili številni trgovci na prehod nepripravljeni. Kupci, ki so želeli plačati v evrih, so bili pogosto primorani uporabiti leve ali pa so vračilo denarja prejeli v stari nacionalni valuti. Kljub začetnim logističnim izzivom in zmedi pri izdaji drobiža so državljani že pred koncem prejšnjega leta lahko kupili začetne komplete evrskih kovancev, da bi se lažje privadili na nove nominalne vrednosti. Evropska centralna banka je vstop države v evrsko območje pozdravila kot ključen korak h globlji integraciji Bolgarije v evropske institucije.

Banke v evroobmočju so v drugem četrtletju leta 2025 zaostrile kreditne standarde za potrošniška posojila, medtem ko so pogoji za podjetja ostali večinoma nespremenjeni. Kljub temu se je povpraševanje podjetij po kreditih v drugem četrtletju rahlo okrepilo, komercialni posojilodajalci pa pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja čez poletje. Prav tako je opazno močno povečanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih, kažejo raziskave Evropske centralne banke (ECB).

Javni dolg evroobmočja se je v prvem četrtletju leta 2025 povišal na 88 % BDP, kot so pokazali podatki Eurostata. Medtem je podjetje Stellantis, lastnik znamk Jeep, Peugeot in Fiat, v prvem polletju zabeležilo padec prihodkov na 74,3 milijarde evrov, poleg tega pa tudi izgube v višini 2,3 milijarde evrov.