Poljski premier Donald Tusk je ponovno izjavil, da obstaja velika verjetnost za skorajšnje prenehanje rusko-ukrajinskega spopada. Medtem je ukrajinski predsedniški kabinet Andrij Jermak, po besedah protikorupcijske aktivistke Darije Kaleniuk, izrazil pripravljenost opustiti članstvo v EU in se pogajati z Rusijo, da bi rešil predsednika Zelenskega. Ruska stran, natančneje predsednica Sveta federacije Valentina Matvijenko, pa je pozvala Washington, naj ultimat postavi Kijevu in ne Moskvi, saj naj bi Ukrajina ovirala mirovne pogovore.

Evropska komisija je napovedala, da se bo od 12. oktobra začela postopna uvedba novega sistema vstopa in izstopa (EES) v schengenskem območju, ki bo spremljal gibanje državljanov tretjih držav. Sistem, ki bo nadomestil ročno žigosanje potnih listov, bo avtomatiziral mejne kontrole in registriral vse prihode v 29 evropskih držav v skupni podatkovni bazi schengenskega območja.

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evrskega območja, ko je po 145 letih uporabe leva prevzela skupno evropsko valuto. Dogodek, ki so ga v Sofiji in Bruslju označili za ključen korak v gospodarski in politični integraciji države v Evropsko unijo, po poročanju revije Foreign Policy predstavlja tudi velik strateški poraz za uradno Moskvo. Ruska federacija si je namreč več let prizadevala preprečiti ta prehod, da bi ohranila državo v svojem vplivnem območju. Analiza ameriške revije poudarja, da je vstop v evroobmočje razkril omejitve ruskih hibridnih taktik in zmanjšal preostali vpliv Kremlja v državi. Moskva je Bolgarijo dolga leta obravnavala kot sporno ozemlje, pri čemer se je opirala na zgodovinske, kulturne in verske vezi ter energetsko odvisnost. Kljub intenzivnim prizadevanjem za destabilizacijo in dezinformacijskim kampanjam je Bolgariji uspelo utrditi svoje mesto v evropskem projektu. Strokovnjaki ocenjujejo, da je ta poteza nepovratna in da bo Bolgariji prinesla večjo finančno stabilnost ter tesnejšo povezanost z zahodnimi zavezniki. Čeprav je Rusija skušala izkoristiti energetsko odvisnost Sofije, je sprejetje evra jasen signal o smeri zunanje politike države, ki se dokončno odmika od ruskih interesov na Balkanu.

Črnogorska mejna policija je zabeležila konkretne rezultate v boju proti čezmejnemu kriminalu, kar kaže na postopno krepitev mejne varnosti in dosleden odziv institucij. Medtem je Svet za vladavino prava poudaril, da je funkcionalno Ustavno sodišče temelj pravne države in pozval k jasnim okvirom sodelovanja med institucijami za krepitev preprečevanja in boja proti korupciji ter organiziranemu kriminalu.

Španski parlamentarci so poudarili, da bi članstvo Črne gore v EU predstavljalo dodano vrednost za celotno Unijo. Podpredsednik vlade Črne gore, Filip Ivanović, je po obisku v Madridu potrdil močno podporo Španije evropski poti Črne gore in izrazil prepričanje v intenziviranje bilateralnih odnosov. Ivanović je tudi ocenil sodelovanje z novim sestavom Evropske komisije kot zelo dobro in produktivno. Črna gora, kot je poudaril Šahmanović, svojo energetsko prihodnost vidi kot del evropskega trga.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je potrdil ključni cilj Črne gore, da postane polnopravna članica Evropske unije, pri čemer je izrazil močno podporo Nemčije. Poudaril je tudi pomen zbliževanja in sodelovanja med majhnimi evropskimi državami, kar je izpostavil med srečanji s predstavniki Monaka in Malte na Šesti svetovni konferenci predsednikov parlamentov držav članic IPU.

V Črni Gori je poudarjeno partnerstvo med Ministrstvom za javno upravo in občino Andrijevica, še posebej na področju digitalne transformacije. Andrijevica je označena kot pomemben biser severne regije države. Hkrati je Crnogorska plovidba sprejela odločitev o prodaji ladij 'Kotor' in 'Dvadeset prvi maj' zaradi nedelujočega sistema, saj en sam brod ne bi mogel pokriti stroškov. Avstrija vidi Črno goro kot primer vodilne države na evropski poti, pri čemer se poudarja aktivno vključevanje civilnega sektorja v pogajalski proces. Na Hrvaškem so medtem dostavljavci Wolta protestirali zaradi drastičnega padca prihodkov in slabih delovnih pogojev. V Zagrebu so poročali tudi o napredku obnove Meštrovićevega paviljona, ki bo po 85 letih dokončno obnovljen. Srbija uvaja nove datume v svoj državni koledar, s čimer želi okrepiti kulturo spomina in zgodovinske resnice.

Novo raziskovanje javnega mnenja o podpori pristopanju Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in o temah v zvezi z evropskimi integracijami je Direkcija za evropske integracije (DEI) izvedla junija 2025. Raziskava je pokazala, da je podpora vstopu BiH v EU v Republiki Srbski manjša od polovice, medtem ko je v Federaciji BiH podpora bistveno večja. Splošna podpora v državi se je v štirih letih zmanjšala za skoraj šest odstotkov, a je kljub temu ostala pri skoraj 70 odstotkih.

Vlada Črne Gore je na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo sprejela zakon o ustanovitvi agencije za plačila, kar predstavlja ključen korak za zaprtje poglavja 11 pri pristopnih pogajanjih z EU. Minister Ivanović se je srečal s predstavniki združenja španskih podjetij, kjer so prepoznali velik potencial za krepitev gospodarskega sodelovanja in podrobneje spoznali gospodarska gibanja in razvojne načrte Črne Gore. Medtem je mesto Leskovac razpisalo subvencije za kmetovalce v višini 80 milijonov dinarjev, namenjene spodbujanju razvoja kmetijske proizvodnje, medtem ko je EU izrazila močno podporo Skupščini Črne Gore pri evropskih integracijah.

Minister za pravosodje Nenad Vujić se je srečal z nizozemskim veleposlanikom v Srbiji Martajnom Elhersmo, s katerim je razpravljal o nadaljnjem krepitvi sodelovanja na področju pravosodja in vladavine prava.

Peđa Mitrović, narodni poslanec in generalni sekretar Stranke svobode in pravice (SSP), je izjavil, da so evropske integracije Srbije doživele propad. Za to stanje, ki je posledica neuspešnega odprtja tretjega poglavja do julija, Mitrović neposredno krivi Srbsko napredno stranko (SNS) in Socialistično stranko Srbije (SPS).

Predsednica albanskega parlamenta, Elisa Spiropali, se je udeležila šeste konference predsednikov parlamentov v Ženevi, ki jo je organizirala Medparlamentarna unija. Spiropali je poudarila, da Albanija močno podpira multilateralizem in mir skozi parlamentarno diplomacijo, kar je še posebej pomembno v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti in neenakosti. Izpostavila je tudi, da je Albanija v ospredju prizadevanj za članstvo v Evropski uniji in je popolnoma zavezana demokratičnim vrednotam.

Predsednica Narodne skupščine Srbije Ana Brnabić se je srečala s posebno odposlanko Združenega kraljestva za Zahodni Balkan Karen Pirs. Glavne teme pogovorov so bile evropske integracije, vladavina prava in krepitev parlamentarnega sodelovanja med državama.

Srbija julija ni odprla novega pogajalskega sklopa z Evropsko unijo, kar potrjuje zastoj v njenih evropskih integracijah, kot je ocenila evropska komisarka Marta Kos. Po drugi strani sta Črna gora in Armenija okrepili institucionalno sodelovanje na področju evropskih integracij, s poudarkom na izmenjavi izkušenj pri reformah, ki jih Črna gora izvaja v poglavju 24 – Pravosodje, svoboda in varnost, ter predstavili ključne aktivnosti in rezultate v boju proti organiziranemu kriminalu.

Guvernerka Centralne banke Črne gore (CBCG) Irena Radović se je danes sestala z Burkhartom Balcem, članom izvršnega odbora Centralne banke Nemčije (Deutsche Bundesbank), so sporočili iz CBCG. Pogovori so se osredotočali na krepitev sodelovanja v luči prihajajočega članstva Črne gore v Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB). Radović je poudarila, da strateška zavezanost evropskim reformam ni zgolj deklarativna, temveč globoko vsebinska, kar odraža resnost pristopa Črne gore k integraciji v evropske finančne strukture.

Črnogorski podpredsednik vlade in minister za gospodarski razvoj Nik Đeljošaj se je med obiskom v Washingtonu sestal z Richardom Grenellom, nekdanjim posebnim odposlancem predsednika Donalda Trumpa za dialog med Beogradom in Prištino. Đeljošaj je poudaril, da so Združene države Amerike strateški zaveznik Črne gore, in da si prizadevajo, da bi bila država varna in privlačna za ameriške naložbe. Zahvalil se je Grenellu za njegovo prijateljstvo do balkanskih držav in ga pozval k podpori črnogorskim državljanom in vladi na poti v evropske integracije.

Vodja delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini Luigi Soreca je ponovno pozval tamkajšnje oblasti k izvajanju nujnih korakov za dejanski začetek pristopnih pogajanj z Unijo. Po besedah veleposlanika so pogoji za pogajanja še vedno prisotni, vendar se čas za njihovo izpolnitev hitro izteka, kar zahteva takojšnje ukrepanje političnega vrha. V ospredju zahtev sta predvsem dva ključna reformna zakona, katerih sprejetje bi državo premaknilo z repa evropskih integracij v regiji Zahodnega Balkana. Soreca je poudaril, da so reforme nujne za napredek, in vprašal odgovorne, ali so se pripravljeni odločno soočiti z izzivi na poti v Evropsko unijo. Trenutni zastoj pri sprejemanju zakonodaje ogroža dinamiko širitvenega procesa, ki ga je Evropski svet načelno odobril v marcu. Bruselj pričakuje, da bo Bosna in Hercegovina pokazala politično voljo in stabilnost pri izvajanju ključnih prioritet, ki ostajajo predpogoj za naslednjo fazo integracije.

Črna gora je po besedah ministrice za evropske zadeve Maide Gorčević uspešno izpolnila več kot polovico reformnih korakov, kar državi odpira pot do novih 55 milijonov evrov finančne podpore iz načrta Evropske unije za rast Zahodnega Balkana. Če bo Evropska komisija potrdila zadnje poročilo o izvajanju reformske agende, bo skupni znesek sredstev, ki jih je država doslej pridobila s tega naslova, presegel 100 milijonov evrov. Gorčević je poudarila, da ti rezultati niso le abstraktne številke, temveč prinašajo konkretne naložbe in spodbudo za celoten gospodarski razvoj države. Kljub optimizmu na področju evropskih sredstev pa nevladne organizacije, predvsem Akcija za socialno pravičnost (ASP), opozarjajo na sumljive podražitve pri projektih cestne infrastrukture. Cena rekonstrukcije magistralne ceste od Lepenca proti Beranam se je s prvotno dogovorjenih 35,7 milijona evrov povzpela na 56,7 milijona evrov, kar predstavlja 37-odstotno povišanje. ASP opozarja, da so se stroški treh največjih prometnih projektov na severu države povečali za skupno 59 milijonov evrov glede na osnovne pogodbe, kar označujejo za resen alarm za državno tožilstvo. Podražitve naj bi bile posledica popravkov cen gradbenega materiala in dodatnih del zaradi pomanjkljivih projektov, ki niso upoštevali dejanskega geološkega stanja na terenu. Črnogorska vlada je kljub temu potrdila anekse k pogodbam, ki omogočajo višja izplačila. Medtem ko država dosega napredek pri izpolnjevanju evropskih pogojev, ostajajo vprašanja o transparentnosti porabe sredstev pri velikih infrastrukturnih projektih, ki jih deloma financira tudi Evropska banka za obnovu in razvoj (EBRD).

Poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro Marjan Šarec je v uradnem nagovoru voščil državljanom Črne gore ob prihajajočem božiču in novem letu 2026. V svoji poslanici je pravoslavnim vernikom zaželel miren božič, ki ga je označil za praznik novega upanja in začetkov. Šarec se je v nagovoru posebej dotaknil tistih prebivalcev, ki praznikov ne bodo mogli preživeti v krogu svojih bližnjih zaradi različnih življenjskih težav, ter jim zaželel moči za premagovanje ovir. Evropski poslanec je ob vstopu v novo leto izrazil močno podporo črnogorskim prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je upanje, da bo država odločno nadaljevala svojo evropsko pot, in vsem akterjem, ki sodelujejo v procesih evropske integracije, zaželel uspešno delo. Svoje sporočilo je sklenil z domoljubnim voščilom za večnost države Črne gore, pri čemer je izpostavil pomen stabilnosti in napredka v regiji Zahodnega Balkana.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Makedonije je v uradni izjavi pozvalo sosednjo Bolgarijo k bolj konstruktivnemu in evropskemu ravnanju, ki vključuje polno spoštovanje in priznanje makedonskega jezika. Makedonska stran je poudarila, da namesto neargumentiranih komentarjev pričakuje odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in evropskih vrednotah, kar je ključno za proces širitve Evropske unije. Skopje je ob tem izpostavilo, da država ostaja zvesta evropskim pravilom in pristopu k širitvi, ki temelji na dosežkih. V pripravi je predlog akcijskega načrta za zaščito in promocijo pravic pripadnikov manjšinskih skupnosti, ki so ga v makedonskem in angleškem jeziku pripravili domači ter tuji strokovnjaki. Dokument je nastal v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope in Evropsko komisijo ter vsebuje natančno določene ukrepe in roke za njihovo izvedbo. S tem Severna Makedonija potrjuje svojo zavezanost k izpolnjevanju demokratičnih standardov kljub nenehnim diplomatskim pritiskom sosednje države glede vprašanj identitete in jezika.