Mednarodni denarni sklad (MMS) je posodobil svoje gospodarske napovedi, medtem ko so se globalna trgovinska neravnovesja v letu 2024 povečala, predvsem zaradi velikih gospodarstev. Poročilo MMS iz julija 2025 o zunanjem sektorju kaže, da so ZDA imele največji trgovinski primanjkljaj v letu 2023. Poleg tega so bili objavljeni novi ekonomski indikatorji, ki kažejo tudi na izboljšanje potrošniškega razpoloženja v ZDA.

Porsche je že tretjič letos znižal napoved dobička zaradi ameriških uvoznih dajatev, pri čemer pričakuje padec dobička na 5 odstotkov. Adidas je medtem zabeležil močno prvo polovico leta, predvsem zaradi priljubljenosti retro superg, vendar ostaja previden glede nadaljevanja leta zaradi negotovosti glede ameriških carin. Oba nemška proizvajalca izražata zaskrbljenost zaradi vpliva ameriških trgovinskih ukrepov na njuno poslovanje.

Ekonomist Iván Carrino je nedavno dvig obrestnih mer označil kot potezo, ki jo danes bolj krojijo tržni dejavniki kot pa Centralna banka, ter svari pred omejeno intervencijo centralne banke, da bi se izognili distorzijam. Vzporedno so glavne finančne ustanove poslale zaupno pismo Centralni banki, v katerem so pred dnevi opozorile na prihajajoči pritisk na dolar in dvig obrestnih mer. Centralna banka Urugvaja je sicer objavila svoje najnovejše ankete o pričakovanjih analitikov glede rasti in inflacije, kar ponuja vpogled v gospodarske napovedi.

Potrošniško razpoloženje v Nemčiji je ostalo šibko, saj ljudje še naprej zadržujejo svoj denar, kar je vodilo v upad želje po nakupovanju.

Minister za parlamentarne zadeve Kiren Rijiju je sporočil, da bo proračunsko zasedanje parlamenta potekalo od 28. januarja do 2. aprila 2026. Ministrica za finance Nirmala Sitharaman naj bi 1. februarja predstavila proračun, kar je nenavadno, saj ta dan pade na nedeljo.

Ameriški vozniki bodo po napovedih analitikov v letu 2026 deležni znatnega olajšanja pri stroških za gorivo, saj naj bi cene bencina dosegle najnižje ravni po obdobju pandemije bolezni covid-19. Povprečna nacionalna cena v Združenih državah Amerike naj bi po trenutnih projekcijah znašala približno 2,97 dolarja za galono. Ta upad stroškov na bencinskih črpalkah predstavlja redek vir finančne razbremenitve za potrošnike, ki se sicer spopadajo z vsesplošnim povišanjem življenjskih stroškov. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo cene goriva ostale nizke kljub trenutni politični in gospodarski negotovosti v Venezueli, ki velja za eno ključnih držav z zalogami nafte. Pozitivni trendi na energetskem trgu nakazujejo stabilizacijo ponudbe in povpraševanja, kar bo neposredno vplivalo na denarnice ameriških gospodinjstev. Napovedi za leto 2026 tako utrjujejo pričakovanja o dolgotrajnejšem obdobju ugodnejših cen energentov na svetovnih trgih, kar bi lahko spodbudilo tudi širšo gospodarsko dejavnost in potrošnjo.

Nova anketa agencije Nanos kaže, da sta zaposlovanje in gospodarstvo najpomembnejši vprašanji za volivce ob vstopu v leto 2026. Več kot petina anketirancev je izpostavila te gospodarske izzive.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na letni konferenci za novinarje poudaril, da sta glavna cilja Srbije za leto 2026 ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljšega gospodarskega rezultata v zgodovini države. Konferenco so prenašali v živo na Prvem programu Radio-televizije Vojvodine.

Po poročanju RIA Novosti in portala hh.ru se v letu 2026 v Rusiji pričakuje točkovna rast plač, ki bo prizadela predvsem visokokvalificirane strokovnjake na področjih, kjer primanjkuje kadra.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je vstopila v svoje drugo leto mandata, ki ga zaznamujejo prizadevanja za uresničitev preostalih ciljev Projekta 2025. Po poročanju medijev naj bi v letu 2026 prišlo do korenitih sprememb v zvezni vladi, vključno z omejevanjem dostopa do splava, spremembami v izobraževalnem sistemu in reorganizacijo obveščevalnih služb. Med najbolj spornimi predlogi sta ukinitev urada za obveščevalne podatke in analize ter uvedba obveznega vojaškega testiranja za dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Hkrati se stopnjuje konflikt med Belo hišo in neodvisno centralno banko Federal Reserve. Predsednik Trump je ponovno javno napadel predsednika banke Jeroma Powella, tokrat zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, kar analitiki vidijo kot nadaljevanje vojne proti neodvisnosti monetarne politike. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo, kar po navedbah Bloomberga izničuje ameriško gospodarsko prednost pred preostalim svetom. Trump se je poleg tega odločil za uporabo pravice do veta pri zakonu o plemenskih zemljiščih na Floridi, kar naj bi bil povračilni ukrep proti plemenu Miccosukee zaradi njihovega nasprotovanja gradnji centra za pridržanje migrantov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in mu očital "veliko nesposobnost", predvsem v povezavi z visokimi stroški prenove stavb centralne banke, ki naj bi narasli na 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da bi sam podobne projekte, kot je denimo dvorana v Beli hiši, izvedel bistveno ceneje, ter kritiziral Bidnovo odločitev za Powellovo ponovno imenovanje. Hkrati se Trumpova administracija spopada z upadom podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Latinskoameriški poslovni voditelji so v uvodniku za Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in množični izgoni delovne sile škodujejo panogam, kot sta kmetijstvo in gradbeništvo, kar odvrača hispanske volivce. Gospodarski kazalniki prav tako kažejo na upočasnitev; poročilo Bloomberga navaja, da je ameriški borzni trg v primerjavi s preostalim svetom v lanskem letu zaostal, medtem ko inflacijska pričakovanja za leto 2026 ostajajo visoka. Kritike na račun predsednika je javno izrazil tudi igralec George Clooney, ki se je po prevzemu francoskega državljanstva odzval na Trumpove očitke o njegovi politični presoji.

Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Združene države Amerike vstopajo v leto 2026 v znamenju gospodarske negotovosti, ki jo narekujejo nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa, ohlajanje rasti in naraščajoče nezadovoljstvo srednjega razreda. Kljub temu da se je inflacija znižala z vrha, doseženega leta 2022, gospodarske napovedi za prihodnje leto ostajajo pesimistične. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je znižala napoved rasti za ZDA na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko analitiki opozarjajo na morebiten zastoj najmočnejšega svetovnega gospodarskega motorja zaradi negativnih učinkov carin. Predsednik Trump se obenem sooča s strmim padcem podpore med ključnimi demografskimi skupinami. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se je podpora med Američani z letnimi prihodki med 50.000 in 100.000 dolarji od oktobra do decembra znižala za 17 odstotnih točk, kar povzroča nemir v republikanski stranki pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav Trump trdi, da so gospodarski kazalniki odlični in ankete prirejene, podatki borznega indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg zaostaja za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o najmočnejšem gospodarstvu na svetu. Negotovost dodatno povečujejo pričakovane odločitve vrhovnega sodišča glede carin in vprašanja o nadaljnjem ukrepanju ameriške centralne banke Fed.

Najnovejša raziskava inštituta IMAS je razkrila globoko zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva nad trenutnimi gospodarskimi razmerami v državi. Kar 60 odstotkov vprašanih je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, kar predstavlja največjo skrb državljanov. Poleg finančnih težav Avstrijce v veliki meri obremenjujeta tudi vprašanji priseljevanja, ki skrbi 45 odstotkov vprašanih, ter splošno stanje domačega gospodarstva, ki povzroča skrbi 44 odstotkom sodelujočih v raziskavi. Napovedi za prihodnost ostajajo precej mračne, saj četrtina vprašanih pričakuje gospodarski vzpon šele leta 2028 ali pozneje. Štirinajst odstotkov anketirancev verjame v izboljšanje v prvi polovici leta 2027, medtem ko enak delež ljudi sploh ne pričakuje večjega gospodarskega okrevanja. Rezultati študije odražajo nizko stopnjo zaupanja v hitro stabilizacijo razmer, saj se prebivalci sosednje države vsakodnevno spopadajo z visokimi cenami osnovnih dobrin in negotovostjo na trgu dela.

V Avstriji se je število brezposelnih oseb ob koncu leta 2025 ponovno povečalo. Po podatkih avstrijskega ministrstva za delo in socialne zadeve je bilo decembra brez zaposlitve ali v postopku usposabljanja pri servisu AMS skupno 434.572 ljudi, kar predstavlja 2,0-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Stopnja brezposelnosti se je tako povzpela na 8,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot decembra 2024. Kljub splošnemu negativnemu trendu so na ministrstvu izpostavili, da se je število zaposlenih oseb decembra vendarle nekoliko povečalo, in sicer za približno 4.000 mest. Posebej zaskrbljujoč je podatek o dolgotrajno brezposelnih, katerih število je naraslo za 12,8 odstotka na 102.491 oseb. Hkrati se je število prostih delovnih mest v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 16,2 odstotka, kar kaže na ohlajanje povpraševanja po delovni sili. Čeprav se razmere na trgu dela še naprej zaostrujejo, vladni predstavniki menijo, da so že vidni prvi znaki za morebitno postopno okrevanje gospodarstva v letu 2026. Aktualno povečanje decembra sledi večmesečnemu trendu rasti števila brezposelnih, ki se neprekinjeno stopnjuje že več kot dve leti in pol.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novoletnem dogodku v svojem dvorcu Mar-a-Lago napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita previsoke stroške prenove dveh stavb centralne banke, ki naj bi dosegli 4,1 milijarde dolarjev, kar je predsednik označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je v svojem značilnem slogu poudaril, da sam gradi ceneje, kot primer pa navedel novo plesno dvorano v Beli hiši. Napoved tožbe predstavlja nov vrhunec v dolgotrajnih napetostih med Belo hišo in neodvisno centralno banko. Istočasno se Trump sooča z analizami, ki izpodbijajo njegove trditve o »najboljšem« gospodarstvu na svetu. Kljub 16,3-odstotni rasti indeksa MSCI USA v letu 2025 finančni strokovnjaki opozarjajo, da ameriški trg kapitala ne dosega rezultatov, o katerih poroča predsednik, zlasti v luči pretekle Bidenove administracije, ko je bila brezposelnost rekordno nizka. Na praznovanju v Palm Beachu je Trump poskrbel tudi za nenavaden dogodek, ko je na dobrodelni dražbi za 2,75 milijona dolarjev prodal portret Jezusa Kristusa, ki ga je naslikala Vanessa Horabuena, ter zbranim obljubil, da bo sliko osebno podpisal.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi domnevne hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powllu očita neracionalno porabo sredstev pri obnovi stavb centralne banke, ki naj bi dosegla rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powlla označil za popolnega norca in poudaril, da bi morali stroški gradnje biti znatno nižji, hkrati pa je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši kot primer učinkovitosti. Dogajanje v začetku leta 2026 zaznamujejo tudi resni pritiski na Trumpovo administracijo zaradi upadanja javnomnenjske podpore med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Medtem ko Trump gospodarstvo opisuje kot najmočnejše v zgodovini, borzni indeksi in gospodarske napovedi OECD kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo. Poleg kritik na račun gospodarske politike se predsednik sooča z očitki glede svojega zdravstvenega stanja in pogostih obiskov igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev. Napetosti so se stopnjevale tudi na področju kulture, potem ko je igralec George Clooney zaradi nestrinjanja s Trumpovo politiko prevzel francosko državljanstvo, kar je sprožilo oster odziv bele hiše na družbenih omrežjih.