Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike sprejele zelo stroge ukrepe proti Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z izvajanjem smrtnih kazni nad udeleženci nedavnih protestov. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnem zatiranju nemirov ubitih že več kot 2.400 ljudi. Mednarodno javnost so dodatno pretresla poročila o usmrtitvah mladih protestnikov, med njimi 26-letnega Erfana Soltanija, čigar usodo so medijem razkrili njegovi sorodniki. Napetosti v regiji se stopnjujejo tudi na vojaškem področju, saj je Iran ameriškim vojaškim bazam poslal opozorilna sporočila, v katerih poudarja svojo pripravljenost na morebitne spopade. Iranski predstavniki trdijo, da je država v vojaškem smislu pripravljena bolje kot kdajkoli prej, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt med Teheranom in Washingtonom. Predsednik Trump ob tem zavrača podrobnejša pojasnila svojih izjav, ki namigujejo na neposredno pomoč iranskim demonstrantom. Istočasno se razmere zaostrujejo v sosednji Siriji, kjer je vlada območja zahodno od reke Evfrat razglasila za zaprto vojaško cono. Do te odločitve je prišlo zaradi stopnjevanja spopadov s terorističnimi skupinami, kar še dodatno destabilizira že tako krhko varnostno situacijo na Bližnjem vzhodu. Regionalni akterji z zaskrbljenostjo spremljajo premike sil in retoriko vpletenih strani, ki bi lahko vodila v širšo regionalno krizo.

DPS je kritiziral Šćepanovića zaradi njegovega mnenja o stanju v Črni gori po umorih, Demokrate pa so Šćepanovića branile. DPS je tudi navedel, da so Demokrati nastali v času vladavine DPS. Medtem so Združeni narodi izrazili zaskrbljenost Mandiću in poslanskim skupinam, da predlagani Zakon o javnem okupljanju ni v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah.

Martina Rosenberg, vodja nemške vojaške protiobveščevalne službe (Militärische Abschirmdienst), je opozorila na znatno povečanje poskusov Rusije, da bi destabilizirala nemško družbo. Letos je opazno naraslo število primerov vohunjenja in hibridnih ukrepov, kar kaže na agresivno intenziviranje ruskih hibridnih napadov na Berlin.

V cerkvi svete Marije v nemškem Lübecku je bila uprizorjena umetniška predstava plesa ob drogu, ki so jo ruski propagandni kanali nemudoma izkoristili za širjenje dezinformacij. Nastop, ki je bil del širšega kulturnega dogodka, je povzela spletna stran s povezavami do ruske pravoslavne cerkve z namenom diskreditacije zahodnih vrednot in domnevne dekadence verskih institucij v Evropi. Analiza kaže, da gre za sistematičen pristop moskovskih medijskih operacij, ki izbirajo specifične kulturne dogodke v Nemčiji in jih interpretirajo izven izvornega konteksta. S tem želijo v rusko govoreči javnosti in med konzervativnimi krogi na Zahodu ustvariti vtis o popolni moralni degradaciji evropskih krščanskih tradicij. Cerkev svete Marije je sicer znana po svoji odprtosti za sodobne umetniške projekte, kar pa je bilo v tem primeru zlorabljeno za politične cilje. Nemški varnostni strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstni incidenti del širše strategije hibridnega vojskovanja, kjer se kulturne razlike uporabljajo kot orodje za ustvarjanje družbenega razdora. Čeprav je šlo za lokalni umetniški dogodek, je njegova mednarodna odmevnost prek ruskih omrežij pokazala na ranljivost kulturnih institucij v informacijski vojni.

Nemško zvezno tožilstvo je na višjem deželnem sodišču v Stuttgartu vložilo obtožnico proti dvema ukrajinskima državljanoma, ki sta osumljena načrtovanja požigov in napadov v imenu Rusije. Moška sta obtožena, da sta delovala kot agenta tuje obveščevalne službe, s ciljem destabilizacije varnostnih razmer v Nemčiji in spodkopavanja podpore Ukrajini. Preiskava je razkrila, da sta osumljenca prejemala navodila neposredno od ruskih naročnikov, kar potrjuje teze o naraščajočem ruskem hibridnem delovanju na tleh Evropske unije. Operacija, ki sta jo načrtovala, je vključevala logistično pripravo na požige objektov, ki so povezani z ukrajinsko infrastrukturo ali logistično podporo v Nemčiji. Nemški varnostni organi poudarjajo, da gre za resen poskus prenosa konflikta na ozemlje zahodnih zaveznic. Obtožnica prihaja v času, ko so odnosi med Berlinom in Moskvo na najnižji točki, Nemčija pa je pod stalnim pritiskom zaradi svoje vojaške pomoči Kijevu. Ta primer dodatno osvetljuje kompleksnost varnostnih izzivov, saj Rusija za svoje operacije v tujini vse pogosteje rekrutira državljane tretjih držav ali celo Ukrajince, ki so v zameno za plačilo ali pod prisilo pripravljeni sodelovati. Nemški pravosodni organi so napovedali stroge ukrepe in hitro izvedbo procesa, da bi preprečili nadaljnje poskuse tovrstnih sabotaž in zagotovili varnost kritične infrastrukture.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Evropsko unijo, da pripravlja vojaško intervencijo v Moldaviji, s ciljem ohraniti protirusko politiko v Kišinjevu. Po drugi strani pa evropski poslanec Eugen Tomac trdi, da Rusija izvaja eno najostrejših bitk proti Moldaviji in si prizadeva za ponoven nadzor nad državo v okviru načrtov za obnovo Sovjetske zveze. Tomac poudarja, da so volitve v Moldaviji 28. septembra za Moskvo izjemnega pomena, saj naj bi si Rusija prizadevala ponovno vzpostaviti nadzor nad državo.

Avstrijska zunanja ministrica je potrdila, da Avstrija zaradi ruskih groženj in hibridnega vojskovanja razmišlja o opustitvi politike nevtralnosti. Kot je pojasnila, Rusija že dlje časa vodi hibridni vojno proti Evropi z uporabo kibernetskih napadov, sabotaž in dezinformacijskih kampanj. Avstrijska vlada je pripravljena na javno razpravo o morebitnem pristopu k Natu, s čimer bi zavrnila nevtralni status, predvsem v luči ruske vojne v Ukrajini.

Ruski letalski prevoznik Aeroflot je v Moskvi odpovedal 60 letov zaradi obsežnega hakerskega napada. Dogodek poudarja naraščajočo vlogo kibernetskih napadov v sodobnih konfliktih med Rusijo in zahodnimi silami, kar nakazuje na novo dimenzijo v teh napetostih.

Srbsko ministrstvo za pravosodje je potrdilo, da potekajo aktivnosti za ponovno vzpostavitev IKT sistemov v polni obratovalni način po nedavnih hekerskih napadih na več državnih organov v zadnjem letu, vključno s pravosodnim informacijskim sistemom. Obstaja utemeljen sum, da gre za del hibridnega vojskovanja proti Srbiji.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po nedavnih kršitvah zračnega prostora Evropske unije, kibernetskih napadih in drugih incidentih pozvala k okrepljeni evropski obrambi in enotnosti pri odvračanju ruskega hibridnega vojskovanja. V Evropskem parlamentu je izpostavila, da te aktivnosti niso naključne in predstavljajo resno grožnjo.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je potrdila, da je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa, da bi prelisičila Rusijo. Operacija je razkrila, da so ruske specialne enote naročile Kapustinovo likvidacijo in za to namenile 500.000 ameriških dolarjev.

Giuseppe Cavo Dragone, predsednik vojaškega odbora NATA, je v intervjuju za Financial Times dejal, da zavezništvo razmišlja o bolj agresivnem odzivu na ruske kibernetske napade in druge hibridne grožnje. Razpravljajo tudi o možnosti preventivnega napada na Rusijo, vendar poudarjajo, da to ni njihov običajni način delovanja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem pohvalil rusko orožje in njegovo vlogo v dekolonizaciji afriških držav.

Po izjavah admirala Giuseppeja Cavo Dragoneja o morebitnem preventivnem udaru Nata na Rusijo kot odgovor na hibridno vojno, je Rusija izrazila ostro nasprotovanje. Izjave so označili za neodgovorne in potencialno eskalacijske.

Nova vodja britanske obveščevalne službe MI6, Blaise Metreweli, je izjavila, da je Rusija potisnila mednarodno skupnost v obdobje negotovosti in da Združeno kraljestvo deluje v prostoru med mirom in vojno. Opozorila je na naraščajočo kompleksnost globalnih groženj, vključno s kibernetskimi napadi in hibridnim vojskovanjem, zaradi česar je svet bolj nevaren kot v zadnjih desetletjih.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je opozoril, da naj bi nemška obveščevalna služba imela dokaze, da Kremelj resno razmišlja o napadu na NATO. Opozorilo prihaja v času, ko Vladimir Putin trdi, da Rusija nima namena napasti NATO in da je vojno v Ukrajini izzvala Evropa. Putin je tudi zagrozil z ostrim odgovorom na militarizacijo Evrope.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu ponovila, da mora Evropa odgovoriti na rusko hibridno vojno in okrepiti odvračanje. Poudarila je, da se v evropskem zračnem prostoru dogaja »nekaj novega in nevarnega« in da ne smejo le reagirati, temveč tudi odvračati. Poslanci Evropskega parlamenta so razpravljali o nedavnih ruskih vdorih v evropski zračni prostor, ki so jih danske oblasti označile za »usklajene hibridne napade«.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za notranje zadeve Davor Božinović je opozoril na pomembnost preverjanja informacij v polariziranem svetu. Poudaril je, da morajo k temu prispevati politiki in institucije, poseben izziv pa je pred osrednjimi mediji. Opozoril je na aktualnost hibridnega vojskovanja in potrebo po boju proti dezinformacijam, ki so prisotne po vsem svetu, še posebej v Evropi, pri čemer Hrvaška ni izjema. Božinović je poudaril, da je treba poslati sporočilo o nujnosti preverjanja informacij in da morajo institucije posredovati točne in preverjene informacije.

Ruski veleposlanik v Nemčiji, Sergej Nečajev, je zavrnil obtožbe nemške vlade, da so ruski hekerji odgovorni za kibernetske napade na nemško Agencijo za varnost zračnega prometa (DFS) in širjenje dezinformacij z namenom vplivanja na volitve v nemški parlament leta 2025. Nemška vlada trdi, da Rusija izvaja hibridne napade, vključno s širjenjem lažnih novic, ponarejenih videoposnetkov in kibernetskimi napadi.