Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike sprejele zelo stroge ukrepe proti Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z izvajanjem smrtnih kazni nad udeleženci nedavnih protestov. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnem zatiranju nemirov ubitih že več kot 2.400 ljudi. Mednarodno javnost so dodatno pretresla poročila o usmrtitvah mladih protestnikov, med njimi 26-letnega Erfana Soltanija, čigar usodo so medijem razkrili njegovi sorodniki.
Napetosti v regiji se stopnjujejo tudi na vojaškem področju, saj je Iran ameriškim vojaškim bazam poslal opozorilna sporočila, v katerih poudarja svojo pripravljenost na morebitne spopade. Iranski predstavniki trdijo, da je država v vojaškem smislu pripravljena bolje kot kdajkoli prej, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt med Teheranom in Washingtonom. Predsednik Trump ob tem zavrača podrobnejša pojasnila svojih izjav, ki namigujejo na neposredno pomoč iranskim demonstrantom.
Istočasno se razmere zaostrujejo v sosednji Siriji, kjer je vlada območja zahodno od reke Evfrat razglasila za zaprto vojaško cono. Do te odločitve je prišlo zaradi stopnjevanja spopadov s terorističnimi skupinami, kar še dodatno destabilizira že tako krhko varnostno situacijo na Bližnjem vzhodu. Regionalni akterji z zaskrbljenostjo spremljajo premike sil in retoriko vpletenih strani, ki bi lahko vodila v širšo regionalno krizo.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.