Ameriški senatorji iz obeh vodilnih strank so v nedeljo izrazili resne pomisleke glede smotrnosti vojaškega posredovanja proti Iranu, medtem ko se iranske oblasti soočajo z vse večjimi notranjimi nemiri. Kljub skepticizmu v zakonodajni veji oblasti naj bi predsednik Donald Trump v torek prejel poročilo visokih vladnih uradnikov, ki vključuje konkretne možnosti za odziv na dogajanje v državi. Po poročanju časnika Wall Street Journal razpravljajo o širokem naboru ukrepov, ki segajo od neposrednih vojaških napadov in uporabe tajnega kibernetskega orožja do poostritve gospodarskih sankcij. Načrtovano srečanje v Beli hiši bo namenjeno preučitvi naslednjih korakov v času, ko so napetosti med državama na vrhuncu. Med možnostmi so tudi okrepitev podpore protivladnim virom na spletu ter napadi na iranske vojaške in civilne objekte. Bela hiša poročil o torkovem brifingu uradno ni želela komentirati, so pa nekateri predstavniki kongresa opozorili, da stopnjevanje nasilja morda ni najprimernejši pristop za doseganje stabilnosti v regiji. Dogajanje je neposredna posledica nedavnih vojaških spopadov, ki so vključevali napade na iranske jedrske zmogljivosti. Medtem ko administracija preučuje možnosti za nadaljnje ukrepanje, zakonodajalci poudarjajo tveganja, ki bi jih prinesla neposredna vojaška konfrontacija, zlasti po tem, ko so pretekle operacije poškodovale, a ne popolnoma onesposobile iranskega jedrskega programa.

Kampanja za jedrsko razorožitev (CND) je pozvala britansko vlado k uradni izjavi o vrnitvi ameriškega jedrskega orožja v Veliko Britanijo, zahtevajoč transparentno razpravo in glasovanje v parlamentu. To sledi medijskim poročilom o premikih visoko prioritetnih ameriških transportnih letal. Medtem je poročilo opozicijskega medija Iran International razkrilo, da je izraelski raketni napad tik pred prekinitvijo ognja ubil višjega iranskega jedrskega znanstvenika Mohammada Reza Sadigha, ki je bil vpleten v tajni iranski program orožja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto ponovno javno podprl protivladne proteste v Iranu, ki državo pretresajo že skoraj dva tedna, in izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovih prizadevanjih za svobodo. Trumpove izjave so v islamski republiki sprožile oster odziv, saj iranske oblasti Washington obtožujejo neposrednega spodbujanja nemirov. Teheran v odgovor na množično nezadovoljstvo prebivalstva z versko-avtokratskim režimom vztraja pri blokadi spletnih komunikacij in napoveduje še ostrejše ukrepe za zatrtje protestov. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh močno zaostrile, saj Teheran interpretira ameriške ponudbe za pomoč kot nevarno stopnjevanje zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države. Iranske varnostne sile so napovedale možnost uporabe dodatne represije proti največjim protestom v zadnjih letih, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo. Ameriška administracija pa poudarja, da zgolj odgovarja na želje iranskih prebivalcev po demokratičnih spremembah in svobodi. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med Washingtonom in Teheranom, ki je v preteklosti že vključeval vojaške grožnje in napade na strateške cilje. Trenutni val protestov, ki jih spodbujata gospodarska kriza in politično nezadovoljstvo, je tako postal osrednja točka diplomatskih trenj, pri čemer mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za neposredno vključitev ZDA v krizo.

Glede na satelitske posnetke, ki jih je analiziral Associated Press, je Iran verjetno izvedel neprijavljeno testiranje raket v svojem vesoljskem pristanišču Imam Khomeini. To poudarja prizadevanja Teherana za ohranjanje svojega orožarskega programa.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Po srečanju z Benjaminom Netanjahujem je Donald Trump opozoril Iran, da bodo Združene države izvedle nove vojaške udare, če bo Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Trump je izjavil, da bodo ZDA napadle Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj program balističnih raket ali jedrski program.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Donald Trump je ponovil, da so ZDA pripravljene podpreti nov obsežen napad na Iran, če ta obnovi svoj jedrski program. Ponovno je pozval Hamas k razorožitvi in jih opozoril na "pekel", če tega ne storijo. Trump in Netanyahu sta govorila o premirju v Gazi in opozorila Iran.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Odnosi med Združenimi državami Amerike in Iranom so vstopili v novo fazo visoke napetosti, medtem ko se Islamska republika sooča z razširjenimi valovi notranjih protestov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril Teheran, da bodo ZDA posredovale in "rešile" iransko ljudstvo, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Trumpove izjave prihajajo v času, ko se protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranske valute rial, širijo v številna mesta, pri čemer je v spopadih z varnostnimi organi umrlo že najmanj sedem ljudi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z bojevito retoriko. Ali Šamhani, svetovalec vrhovnega voditelja, je napovedal, da bo Teheran "odsekal roko" vsakemu tujemu posredniku, ki bi se pod kakršnim koli izgovorom vmešaval v notranje zadeve države. Ali Laridžani, tajnik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je brez predložitve dokazov obtožil Izrael in ZDA za podpihovanje nemirov. K vztrajnosti je svoje rojake pozval tudi Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki predstavlja opozicijo v tujini, medtem ko so se razmere dodatno zaostrile po junijskih ameriških napadih na iranske jedrske objekte.

Iran je uradno protestiral pri Združenih narodih zaradi nedavnih izjav in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN je obsodil te "neodgovorne grožnje" v pismu Varnostnemu svetu ZN. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost glede izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o potencialnih novih vojaških napadih na Iran in pozvala k zadržanosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na šestem srečanju v letošnjem letu. Glavni temi pogovorov sta bili prihodnost območja Gaze in zaostritev politike do Irana. Trump je v izjavah pred srečanjem jasno podprl morebitne izraelske vojaške posege proti Iranu, če bi Teheran nadaljeval z razvojem svojega raketnega in jedrskega programa ali zavrnil nov dogovor. Po poročanju sta voditelja obravnavala tudi podrobnosti mirovnega načrta za Gazo, pri čemer Trump vztraja pri popolni razorožitvi gibanja Hamas, kar pa je slednje vnaprej zavrnilo. Poleg varnostnih vprašanj je obisk zaznamovala Trumpova trditev, da je pomilostitev Netanjahuja glede korupcijskih obtožb v Izraelu že v postopku oziroma zagotovljena. Te navedbe je izraelski predsednik Izchak Herzog v uradnem odzivu zanikal, kar kaže na določena razhajanja med ameriškimi pričakovanji in izraelskim pravosodnim sistemom. Kljub temu srečanje potrjuje tesno zavezništvo med voditeljema, ki se usklajujeta glede strateške prevlade na Bližnjem vzhodu in stopnjevanja pritiska na iranski režim, hkrati pa skušata doseči dogovor o končanju sovražnosti v palestinski enklavi pod ameriškimi pogoji.

Donald Trump je nakazal, da bi podprl izraelsko vojaško posredovanje, če bi Iran obnovil svoj jedrski program. Opozoril je, da bo ZDA podprl nadaljnje vojaške akcije proti Iranu, če bo Teheran obnovil svoj jedrski program ali raketne zmogljivosti. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v "obsežni vojni" z ZDA, Izraelom in Evropo.