Poslanka CUP Laia Estrada je v katalonskem parlamentu raztrgala fotografijo kralja Filipa VI., kar je povzročilo razburjenje in obsodbe. Med razpravo o predlogu Ljudske stranke (PP) o šibkosti države v Kataloniji je Estrada obrnila fotografijo in jo nato raztrgala, z besedami, da 'Katalonci nimajo kralja'. Incident je bil deležen močnih kritik s strani PP in Vox, ki sta dejanje označila kot nespoštovanje do vodje države. Omenjeni dogodek je bil že predhodno omenjen v posodobitvah, vendar so novi članki dodali podrobnosti o odzivu in specifičnih okoliščinah dogodka, vključno z navedbo, da se je to zgodilo 'z odobritvijo mize parlamenta'.

Ministrica Srednjega Porenja je izrazila močno kritiko do načrtov Evropske unije glede kmetijske politike in pozvala k podpori Zvezne vlade. Opozorila je, da bi lahko ti načrti pomenili izgubo več kot 200 milijonov evrov za kmetovalce v Brandenburgu. Kritike na račun predlogov Evropske komisije o prihodnjih kmetijskih subvencijah so se pojavile tako s strani vzhodnonemških zveznih dežel kot tudi okoljevarstvenih organizacij.

Evropska komisija je v svojem predlogu večletnega proračuna za obdobje 2028–2034 Španiji namenila 79,9 milijarde evrov za regionalne sklade in kmetijsko pomoč, kar predstavlja skoraj 20-odstotno zmanjšanje. Medtem bo Italija v istem obdobju prejela 86,6 milijarde evrov. Ta sredstva so del širšega proračunskega okvira, o katerem so razpravljale članice EU, vključno s Portugalsko, ki ji je bilo predhodno dodeljenih 33,5 milijarde evrov.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Vlada kanadske province Manitoba je uradno zamrznila najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno za litrsko embalažo mleka za letošnje leto. Manitoba ostaja ena redkih provinc v Kanadi, ki neposredno regulira cene mleka na drobno, pri čemer določa različne cenovne kapice za posneto mleko, mleko z dvema odstotkoma maščobe in druge vrste. Trenutne cene se gibljejo okoli 1,93 kanadskega dolarja za liter. Poleg trenutne zamrznitve oblasti preučujejo možnost uvedbe nadzora cen tudi za večje embalaže mleka. Ukrep je bil uveden kot odziv na naraščajoče življenjske stroške, s čimer želi lokalna vlada zaščititi kupno moč prebivalstva. Manitoba s tem krepi svojo specifično kmetijsko in trgovinsko politiko, ki se razlikuje od večine drugih kanadskih provinc. Analitiki opozarjajo, da bi takšni posegi na trg lahko vplivali na celotno dobavno verigo, od kmetov do končnih distributerjev. Vlada kljub temu vztraja, da je stabilizacija cen osnovnih živil prednostna naloga v trenutnih gospodarskih razmerah. Nadaljnje odločitve o morebitnih novih omejitvah cen za večje količine bodo sprejete po temeljiti analizi trga v prihodnjih mesecih.

V Franciji se je razplamtela polemika glede zakona Duplomb, ki je bil sprejet 8. julija in naj bi odpravil omejitve pri delu kmetov. Zakon, ki med drugim predvideva ukrepe za shranjevanje vode, uporabo acetamiprida in velike farme, je naletel na močan odpor med kmeti in državljani. Peticija proti zakonu je do 20. julija zbrala že skoraj milijon podpisov, med njimi tudi podpis kmetovalca iz Mayenne, Laurenta Bruneta, ki meni, da zakon ne bo zagotovil minimalnega dohodka kmetom in da mu primanjkuje dialoga.

Po novi seriji vladnih napovedi, vključno z obljubo o "zakonu o nujnih ukrepih v kmetijstvu", so člani Confédération paysanne vdrli v prostore ministrstva za kmetijstvo. Sindikat je protestiral proti "soodločanju" države in FNSEA pri vodenju kmetijstva. Policija je protest prekinila in pridržala 50 ljudi.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je vložila zahtevo za sklic dveh nujnih sej odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavna razloga za to pobudo sta načrtovani trgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur ter sporni rezultati javnega razpisa za naložbe v gorske kmetije. V SDS opozarjajo, da bi podpis sporazuma odprl trg nelojalni konkurenci iz držav, kjer veljajo bistveno nižji okoljski in zdravstveni standardi, kar bi neposredno ogrozilo slovenske pridelovalce hrane in prehransko varnost države. Poslanec Tomaž Lisec je na novinarski konferenci poudaril, da je vlada podporo sporazumu sprejela brez predhodnega usklajevanja s slovenskimi kmeti in kmetijskimi organizacijami. Po mnenju SDS bi liberalizacija uvoza kmetijskih izdelkov, zlasti govedine in sladkorja iz Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja, povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo domačemu kmetijstvu. Kritike so uperili tudi v ministrstvo za kmetijstvo, od katerega pričakujejo jasnejše zavzemanje za interese slovenskega podeželja v Bruslju. Poleg mednarodnega trgovinskega vprašanja opozicija izpostavlja še problematiko razpisa za gorske kmetije, kjer naj bi bili pogoji neustrezni in bi mnoge kmetije pustili brez nujno potrebnih investicijskih sredstev. V stranki trdijo, da vlada s takšnimi odločitvami kmete prepušča same sebi, zato od pristojnega ministrstva zahtevajo odgovore in takojšnje ukrepe za zaščito panoge, ki je ključna za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.

Španska vlada je pod vodstvom premierja Pedra Sáncheza napovedala obsežen paket ukrepov za spodbujanje generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju. Osrednji del načrta predstavlja mobilizacija 17.000 državnih kmetijskih zemljišč, ki bodo prek nove platforme Tierra Joven na voljo mladim kmetom in ženskam. Namen te pobude je olajšati dostop do obdelovalnih površin in zagotoviti dolgoročno vzdržnost španskega podeželja. Poleg neposredne dodelitve zemljišč je španska vlada napovedala prizadevanja na ravni Evropske unije. Vlada bo namreč predlagala, da se v okviru nove skupne kmetijske politike (SKP) za generacijsko prenovo nameni 10 odstotkov vseh sredstev, kar je znatno več od šestih odstotkov, ki jih trenutno predlaga Evropska komisija. Premier Sánchez je poudaril, da sta večja preglednost trga zemljišč in finančna podpora ključni za prihodnost panoge. Sánchez je ob spremstvu kmetijskega ministra Luisa Planasa izpostavil, da ti ukrepi niso namenjeni zgolj reševanju demografskih vprašanj na podeželju, temveč tudi izboljšanju položaja žensk v kmetijstvu in živinoreji. Nova platforma bo delovala v tesnem sodelovanju z avtonomnimi skupnostmi, kar naj bi zagotovilo učinkovito izvajanje strategije na lokalni ravni in preprečilo zapuščanje kmetijskih površin.

Češki kmetijski minister Martin Šebestyán je danes s položaja razrešil generalnega direktorja državnega podjetja Lesy ČR Dalibora Šafaříka. Začasno vodenje podjetja, ki upravlja z državnimi gozdovi, je prevzel proizvodno-tehnični direktor Libor Strakoš. O kadrovski menjavi je javnost v sporočilu za javnost obvestilo ministrstvo za kmetijstvo (MZe). Minister Šebestyán je svojo odločitev utemeljil z navedbo, da je bilo podjetje pod Šafaříkovim vodstvom neposredno odgovorno za povišanje cen lesa na trgu. Takšno delovanje podjetja je po ministrovem mnenju nesprejemljivo in je zahtevalo takojšnje ukrepanje v obliki menjave vodstva. Podjetje Lesy ČR velja za ključnega akterja na češkem trgu surovin, saj upravlja z večino gozdnih površin v lasti države. Trenutna menjava na vrhu podjetja odraža prizadevanja vlade za stabilizacijo cen lesnih derivatov in surovin, kar je neposredno povezano s širšo gospodarsko politiko ministrstva za kmetijstvo.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

Medtem ko je župan Tajpeja Chiang Wan-an napovedal dodatne nagrade za učitelje z upravnimi funkcijami, mestne oblasti v Tainanu zaradi finančnih omejitev zaenkrat ne nameravajo slediti temu zgledu. Tudi v Taoyuanu so sporočili, da bodo o morebitnih ukrepih odločali po celoviti oceni razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Detroitu izjavil, da je njegova administracija premagala inflacijo in da cene živil v trgovinah hitro upadajo, kar pa je v neposrednem nasprotju z uradnimi podatki o indeksu potrošniških cen (CPI). Podatki za december so namreč pokazali 0,7-odstotno mesečno rast cen hrane, kar predstavlja največji skok v zadnjih treh letih. Analize kažejo, da so se nekatera osnovna živila, kot so kava, govedina in sladkarije, v zadnjem letu podražila celo z dvoznamčnimi stopnjami, kar močno obremenjuje gospodinjstva z nižjimi prihodki. Kritike na račun predsednikove gospodarske politike je podal tudi uredniški odbor časnika Wall Street Journal, ki opozarja na razkorak med uradno retoriko in finančno realnostjo Američanov. Časnik navaja, da se je rast realnih urnih postavk ustavila, inflacija v ključnih sektorjih, kot so stanovanja, zdravstvena oskrba in energija, pa izničuje morebitne dvige plač. Trumpove napovedi o novih carinah bi lahko po ocenah strokovnjakov letne stroške ameriških družin povečale še za dodatnih 5.000 dolarjev, kar stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnje kupne moči. Čeprav Trump trdi, da gospodarstvo pod njegovim vodstvom beleži rekordno rast in naložbe, ekonomski kazalniki kažejo na stagflacijo v določenih segmentih. Medtem ko skupna inflacija ne raste več strmo, se tudi ne znižuje, kar ustvarja občutek finančne negotovosti med prebivalstvom. Nasprotujoče si trditve o stanju gospodarstva postajajo osrednja točka političnih razprav, saj se ameriška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, ki so v nasprotju s predsednikovimi optimističnimi izjavami.

V letu dni po napovedi vlade o ukinitvi oprostitve plačila dediščine za kmete je rekordno število kmetij prenehalo delovati. Uradni podatki kažejo, da je bilo v zadnjem letu zaprtih 6.365 podjetij v sektorjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Kmetijska govornica DUP je izrazila zahtevo po preobratu vladne politike glede davka na kmetijske zapuščine, saj vlada pogosto spreminja svoje odločitve.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Mestna občina Taichung na Tajvanu je 2. januarja 2026 uvedla nov program subvencioniranja nakupa gospodinjskih naprav za predelavo bioloških odpadkov, ki je naletel na izjemen odziv javnosti. V prvih treh dneh odprtja razpisa je občina prejela že skoraj 5000 vlog, kar predstavlja polovico vseh razpoložljivih sredstev, predvidenih za 10.000 naprav. Vsako gospodinjstvo je upravičeno do subvencije v višini 5000 tajvanskih dolarjev. Županja Lu Shiow-yen je poudarila, da je Taichung trenutno edino izmed šestih tajvanskih metropolitanskih mest, ki izvaja tovrstno politiko v takšnem obsegu. Zaradi hitrega kopnenja razpoložljivih mest in pozivov mestnih svetnikov k razširitvi programa je županja napovedala, da bo občinska uprava v prihodnjih dneh ocenila trende prijav in preučila možnost povečanja proračunskih sredstev za dodatne subvencije. Ukrep je tesno povezan z novo državno politiko, ki gospodinjstvom prepoveduje uporabo kuhinjskih odpadkov za krmo prašičev, kar spodbuja potrebo po alternativnih načinih predelave odpadkov na domu.

Združenje indijskih proizvajalcev mikro gnojil (IMMA) je pred pripravo zveznega proračuna za leto 2026 vlado pozvalo k uvedbi enotnega 5-odstotnega davka na blago in storitve (GST) za vsa gnojila, ki so navedena v odredbi o nadzoru gnojil. Trenutna ureditev povzroča težave zaradi obrnjene davčne strukture, kjer so surovine in storitve obdavčene po višji stopnji kot končni izdelki. To vodi do kopičenja presežnih vhodnih davčnih dobropisov, kar podjetjem onemogoča dostop do obratnega kapitala. Poleg davčne reforme industrija zahteva tudi vzpostavitev jasnega in časovno omejenega mehanizma za hitrejše vračilo presežnih davčnih dobropisov. Predsednik združenja Rahul Mirchandani je poudaril, da trenutni sistem zaklepa ključna finančna sredstva, ki bi jih proizvajalci sicer lahko namenili za razvoj in proizvodnjo. Združenje hkrati predlaga uvedbo enotnega sistema licenciranja, ki bi poenostavil poslovanje v tem reguliranem sektorju. Čeprav so v panogi reformo GST 2.0 označili za prelomno, predvsem zaradi znižanja davka na določene mešanice z 12 na 5 odstotkov, proizvajalci opozarjajo, da so potrebne dodatne prilagoditve za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Indijska ministrica za finance Nirmala Sitharaman bo o teh predlogih odločala v okviru priprave novega proračunskega načrta, ki bo ključen za kmetijski sektor države.