Evropska unija in države južnoameriškega bloka Mercosur so to soboto, 17. januarja, v Paragvaju uradno podpisale sporazum o prosti trgovini, ki vzpostavlja eno največjih območij proste menjave na svetu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je besedilo podpisala kljub izrazitemu nasprotovanju Francije in velikega dela evropskega kmetijskega sektorja. Pogajanja za ta zgodovinski dogovor so trajala več kot 25 let, preden so dosegla končno stopnjo v Asunciónu. Dogovor predvideva odpravo carin na številne industrijske in kmetijske izdelke, kar bo spodbudilo gospodarsko menjavo med celinama, vendar hkrati sproža skrbi glede nelojalne konkurence za evropske kmetovalce. Številne kmetijske organizacije po vsej Evropi opozarjajo na nižje okoljske in sanitarne standarde proizvodnje v Južni Ameriki, kar bi lahko ogrozilo lokalno pridelavo hrane. Kljub tem pomislekom Evropska komisija vztraja, da bo sporazum prinesel dolgoročne strateške in gospodarske koristi celotni povezavi. Francija ostaja najglasnejša nasprotnica sporazuma, saj njena vlada trdi, da besedilo ne zagotavlja zadostnih varovalk za evropske kmetijske standarde in okoljske zaveze iz Pariškega sporazuma. Nasprotno pa nekatere druge države članice, predvsem Nemčija in Španija, dogovor močno podpirajo kot ključno orodje za diverzifikacijo trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od drugih globalnih trgov. Podpis v Paragvaju predstavlja prelomnico v odnosih med regijama, vendar bo proces ratifikacije v nacionalnih parlamentih verjetno naletel na dodatne politične ovire.

Poslanka CUP Laia Estrada je v katalonskem parlamentu raztrgala fotografijo kralja Filipa VI., kar je povzročilo razburjenje in obsodbe. Med razpravo o predlogu Ljudske stranke (PP) o šibkosti države v Kataloniji je Estrada obrnila fotografijo in jo nato raztrgala, z besedami, da 'Katalonci nimajo kralja'. Incident je bil deležen močnih kritik s strani PP in Vox, ki sta dejanje označila kot nespoštovanje do vodje države. Omenjeni dogodek je bil že predhodno omenjen v posodobitvah, vendar so novi članki dodali podrobnosti o odzivu in specifičnih okoliščinah dogodka, vključno z navedbo, da se je to zgodilo 'z odobritvijo mize parlamenta'.

Ministrica Srednjega Porenja je izrazila močno kritiko do načrtov Evropske unije glede kmetijske politike in pozvala k podpori Zvezne vlade. Opozorila je, da bi lahko ti načrti pomenili izgubo več kot 200 milijonov evrov za kmetovalce v Brandenburgu. Kritike na račun predlogov Evropske komisije o prihodnjih kmetijskih subvencijah so se pojavile tako s strani vzhodnonemških zveznih dežel kot tudi okoljevarstvenih organizacij.

Evropska komisija je v svojem predlogu večletnega proračuna za obdobje 2028–2034 Španiji namenila 79,9 milijarde evrov za regionalne sklade in kmetijsko pomoč, kar predstavlja skoraj 20-odstotno zmanjšanje. Medtem bo Italija v istem obdobju prejela 86,6 milijarde evrov. Ta sredstva so del širšega proračunskega okvira, o katerem so razpravljale članice EU, vključno s Portugalsko, ki ji je bilo predhodno dodeljenih 33,5 milijarde evrov.

Grški premier Kiriakos Micotakis se bo v ponedeljek v palači Maksimos sestal z 31 predstavniki kmetov, da bi razpravljali o rešitvah za trenutno kmetijsko krizo. S seznama udeležencev so izključili sindikalista Kostasa Anestidisa, potem ko so njegove žaljive izjave na račun predsednika vlade sprožile val ogorčenja. Odločitev o zamenjavi so sprejeli predstavniki blokade v Malgari, ki so namesto njega imenovali novega zastopnika. Kmetje so v znamenje dobre volje pred srečanjem začeli umikati traktorje z glavnih prometnic na rob cestišč, s čimer so olajšali pretok prometa. Kljub temu protestne dejavnosti ostajajo aktivne, saj kmetijski sektor pričakuje konkretne zaveze vlade glede znižanja proizvodnih stroškov in energetske pomoči. Srečanje velja za odločilen korak pri umirjanju večtedenskih napetosti, ki so ohromile dele države. Grška vlada je pred tem vztrajala pri enotnem dialogu in zavrnila pogovore z ločenimi odbori, kar je kmete prisililo v poenotenje svojih zahtev in predstavniške skupine. Izključitev Anestidisa kaže na prizadevanja kmetijskih sindikatov, da ohranijo konstruktivno raven dialoga in preprečijo, da bi osebni spori zasenčili vsebinska pogajanja o prihodnosti primarnega sektorja.

V Franciji se je razplamtela polemika glede zakona Duplomb, ki je bil sprejet 8. julija in naj bi odpravil omejitve pri delu kmetov. Zakon, ki med drugim predvideva ukrepe za shranjevanje vode, uporabo acetamiprida in velike farme, je naletel na močan odpor med kmeti in državljani. Peticija proti zakonu je do 20. julija zbrala že skoraj milijon podpisov, med njimi tudi podpis kmetovalca iz Mayenne, Laurenta Bruneta, ki meni, da zakon ne bo zagotovil minimalnega dohodka kmetom in da mu primanjkuje dialoga.

Sindikat kmetov Slovenije je pred napovedanim podpisom trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in združenjem Mercosur vlado pozval k takojšnjemu ukrepanju. Kmetje zahtevajo prepoved uvoza vseh kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike, ki vsebujejo snovi, katerih uporaba je v Evropski uniji zaradi varovanja zdravja in okolja strogo prepovedana. Po njihovem mnenju bi uvoz takšnih živil pomenil neupravičeno ogrožanje varnosti potrošnikov in nelojalno konkurenco domačim proizvajalcem. Predstavniki sindikata poudarjajo, da slovenski kmetje spoštujejo visoke evropske standarde proizvodnje, kar povečuje njihove stroške, medtem ko bi sporazum omogočil prodajo cenejših in manj nadzorovanih proizvodov na slovenskem trgu. Sindikat je izpostavil, da je zaščita pravic slovenskega kmeta ključna za ohranitev samooskrbe in podeželja. Vlada bi morala po njihovem mnenju v Bruslju zavzeti ostrejše stališče in preprečiti dvojna merila pri kakovosti hrane. Opozorila kmetov prihajajo v času, ko se v več članicah Evropske unije krepijo pritiski proti sporazumu Mercosur. Poleg vprašanja uporabe nedovoljenih pesticidov kritiki izpostavljajo tudi okoljske vplive, predvsem krčenje amazonskega pragozda za potrebe kmetijstva. Slovenski kmetje pričakujejo, da bo država zaščitila lokalno pridelavo pred uvozom, ki ne ustreza strogim fitosanitarnim pravilom unije.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

V letu dni po napovedi vlade o ukinitvi oprostitve plačila dediščine za kmete je rekordno število kmetij prenehalo delovati. Uradni podatki kažejo, da je bilo v zadnjem letu zaprtih 6.365 podjetij v sektorjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Kmetijska govornica DUP je izrazila zahtevo po preobratu vladne politike glede davka na kmetijske zapuščine, saj vlada pogosto spreminja svoje odločitve.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Vlada kanadske province Manitoba je uradno zamrznila najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno za litrsko embalažo mleka za letošnje leto. Manitoba ostaja ena redkih provinc v Kanadi, ki neposredno regulira cene mleka na drobno, pri čemer določa različne cenovne kapice za posneto mleko, mleko z dvema odstotkoma maščobe in druge vrste. Trenutne cene se gibljejo okoli 1,93 kanadskega dolarja za liter. Poleg trenutne zamrznitve oblasti preučujejo možnost uvedbe nadzora cen tudi za večje embalaže mleka. Ukrep je bil uveden kot odziv na naraščajoče življenjske stroške, s čimer želi lokalna vlada zaščititi kupno moč prebivalstva. Manitoba s tem krepi svojo specifično kmetijsko in trgovinsko politiko, ki se razlikuje od večine drugih kanadskih provinc. Analitiki opozarjajo, da bi takšni posegi na trg lahko vplivali na celotno dobavno verigo, od kmetov do končnih distributerjev. Vlada kljub temu vztraja, da je stabilizacija cen osnovnih živil prednostna naloga v trenutnih gospodarskih razmerah. Nadaljnje odločitve o morebitnih novih omejitvah cen za večje količine bodo sprejete po temeljiti analizi trga v prihodnjih mesecih.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Mestna občina Taichung na Tajvanu je 2. januarja 2026 uvedla nov program subvencioniranja nakupa gospodinjskih naprav za predelavo bioloških odpadkov, ki je naletel na izjemen odziv javnosti. V prvih treh dneh odprtja razpisa je občina prejela že skoraj 5000 vlog, kar predstavlja polovico vseh razpoložljivih sredstev, predvidenih za 10.000 naprav. Vsako gospodinjstvo je upravičeno do subvencije v višini 5000 tajvanskih dolarjev. Županja Lu Shiow-yen je poudarila, da je Taichung trenutno edino izmed šestih tajvanskih metropolitanskih mest, ki izvaja tovrstno politiko v takšnem obsegu. Zaradi hitrega kopnenja razpoložljivih mest in pozivov mestnih svetnikov k razširitvi programa je županja napovedala, da bo občinska uprava v prihodnjih dneh ocenila trende prijav in preučila možnost povečanja proračunskih sredstev za dodatne subvencije. Ukrep je tesno povezan z novo državno politiko, ki gospodinjstvom prepoveduje uporabo kuhinjskih odpadkov za krmo prašičev, kar spodbuja potrebo po alternativnih načinih predelave odpadkov na domu.

Združenje indijskih proizvajalcev mikro gnojil (IMMA) je pred pripravo zveznega proračuna za leto 2026 vlado pozvalo k uvedbi enotnega 5-odstotnega davka na blago in storitve (GST) za vsa gnojila, ki so navedena v odredbi o nadzoru gnojil. Trenutna ureditev povzroča težave zaradi obrnjene davčne strukture, kjer so surovine in storitve obdavčene po višji stopnji kot končni izdelki. To vodi do kopičenja presežnih vhodnih davčnih dobropisov, kar podjetjem onemogoča dostop do obratnega kapitala. Poleg davčne reforme industrija zahteva tudi vzpostavitev jasnega in časovno omejenega mehanizma za hitrejše vračilo presežnih davčnih dobropisov. Predsednik združenja Rahul Mirchandani je poudaril, da trenutni sistem zaklepa ključna finančna sredstva, ki bi jih proizvajalci sicer lahko namenili za razvoj in proizvodnjo. Združenje hkrati predlaga uvedbo enotnega sistema licenciranja, ki bi poenostavil poslovanje v tem reguliranem sektorju. Čeprav so v panogi reformo GST 2.0 označili za prelomno, predvsem zaradi znižanja davka na določene mešanice z 12 na 5 odstotkov, proizvajalci opozarjajo, da so potrebne dodatne prilagoditve za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Indijska ministrica za finance Nirmala Sitharaman bo o teh predlogih odločala v okviru priprave novega proračunskega načrta, ki bo ključen za kmetijski sektor države.

Češki kmetijski minister Martin Šebestyán je danes s položaja razrešil generalnega direktorja državnega podjetja Lesy ČR Dalibora Šafaříka. Začasno vodenje podjetja, ki upravlja z državnimi gozdovi, je prevzel proizvodno-tehnični direktor Libor Strakoš. O kadrovski menjavi je javnost v sporočilu za javnost obvestilo ministrstvo za kmetijstvo (MZe). Minister Šebestyán je svojo odločitev utemeljil z navedbo, da je bilo podjetje pod Šafaříkovim vodstvom neposredno odgovorno za povišanje cen lesa na trgu. Takšno delovanje podjetja je po ministrovem mnenju nesprejemljivo in je zahtevalo takojšnje ukrepanje v obliki menjave vodstva. Podjetje Lesy ČR velja za ključnega akterja na češkem trgu surovin, saj upravlja z večino gozdnih površin v lasti države. Trenutna menjava na vrhu podjetja odraža prizadevanja vlade za stabilizacijo cen lesnih derivatov in surovin, kar je neposredno povezano s širšo gospodarsko politiko ministrstva za kmetijstvo.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je obiskal ministrstvo za kmetijstvo, kjer je izpostavil nujnost neprekinjenega izvajanja državnih storitev in ohranjanja zastavljenih programov. Med delovnim obiskom je pregledal aktualno stanje na področju oskrbe z osnovnimi dobrinami ter analiziral strateške načrte kmetijskega sektorja. Pezeškian je poudaril, da sta upravna kohezija in doslednost pri izvajanju vladnih politik ključna dejavnika za stabilnost države. Predsednik je v svojem nagovoru uradnikom pojasnil, da se pot služenja državljanom ne sme ustaviti kljub morebitnim političnim ali organizacijskim izzivom. Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju prehranske varnosti in spremljanju zalog nujnih življenjskih potrebščin, kar ostaja prioriteta njegove administracije v trenutnih gospodarskih razmerah. Obisk predstavlja del širših prizadevanj za konsolidacijo vodenja v ključnih državnih institucijah.

Slovenska vlada se je na seji seznanila z odstopom Ervina Kosija, ki je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kosi je svoj odstop obrazložil z osebnimi razlogi, funkcija pa mu po uradni dolžnosti preneha veljati v sredo. Gre za zamenjavo v ožjem vodstvu kmetijskega resorja, ki ga trenutno vodi ministrica Mateja Čalušić. Poleg seznanitve z odstopom je vlada na istem področju sprejela tudi kadrovsko odločitev o imenovanju novega vodstva na operativni ravni. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo je bil imenovan Boštjan Ključevšek. Ta bo prevzel vodenje ključnega direktorata v času, ko se resor sooča z različnimi zahtevami kmetijskih organizacij in izzivi pri prilagajanju evropski kmetijski politiki. Kadrovske spremembe so v slovenski politiki na ravni državnih sekretarjev sicer razmeroma pogost pojav pri preoblikovanju ožjih ekip znotraj posameznih ministrstev.

Forum za kmetijstvo in podeželje pri Slovenski demokratski stranki (SDS) je ostro nasprotoval podpori trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in državami skupine Mercosur. Po njihovih navedbah naj bi vlada pod vodstvom Roberta Goloba s svojo politiko neposredno ogrožala slovensko kmetijstvo. Predstavniki foruma so poudarili, da gre pri sporazumu za napačno in škodljivo odločitev, ki bo imela dolgoročne negativne posledice za slovenske pridelovalce hrane. Kritiki sporazuma opozarjajo, da bi dodatno odpiranje trga za kmetijske proizvode iz Južne Amerike ogrozilo prehransko varnost države in prihodnost podeželja. Posebej so izpostavili ogroženost obstoja slovenskih družinskih kmetij, ki bi se težko kosale z uvozom cenejših proizvodov. V forumu vladi očitajo neodgovorno ravnanje in domnevno pomanjkanje zanimanja za usodo domačega kmeta pred prihajajočimi volitvami. Politična razprava o sporazumu Mercosur odseva širše nestrinjanje v evropskem kmetijskem sektorju, kjer kmetje zahtevajo strožje standarde za uvoženo blago. V slovenskem kontekstu opozicija uporablja to temo za kritiko aktualne izvršilne oblasti, češ da ne ščiti nacionalnih interesov na področju samooskrbe s hrano. Vlada se na te očitke v okviru predstavljenih besedil še ni odzvala.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je pristojno ministrstvo pozvala k nemudovitemu ukrepanju po neuspešnem razpisu za naložbe gorskih kmetij, na katerem je bilo zavrnjenih kar tri četrtine vlog. Po mnenju zbornice takšen izid predstavlja ogromno škodo za kmetije, ki so ključne za slovensko pridelavo in prirejo hrane ter ohranjanje poseljenosti podeželja. Predstavniki kmetov zahtevajo pripravo novega razpisa in prerazporeditev neporabljenih sredstev iz preteklih programskih obdobij. V KGZS poudarjajo, da so gorske kmetije zaradi težjih pogojev gospodarjenja v specifičnem položaju in nujno potrebujejo investicijska sredstva za posodobitev proizvodnje. Neuspeh trenutnega razpisa po njihovem mnenju ogroža dolgoročno stabilnost teh kmetijskih gospodarstev, zato od ministrstva pričakujejo hitre rešitve, ki bodo omogočile črpanje razpoložljive pomoči brez nepotrebnih administrativnih ovir. Zbornica izpostavlja, da bi morala država bolje prepoznati strateški pomen gorskih območij za slovensko kmetijstvo. Poleg zagotavljanja hrane te kmetije opravljajo tudi pomembno ekološko in varstveno funkcijo, zato bi morali biti razpisni pogoji v prihodnje bolj prilagojeni njihovim dejanskim zmožnostim in potrebam na terenu.