Evropska unija in Mercosur sta v Paragvaju podpisala zgodovinski prostotrgovinski sporazum

Evropska komisija je v nedeljo uradno potrdila, da bo predsednica Ursula von der Leyen v soboto, 17. januarja, podpisala dolgo pričakovani prostotrgovinski sporazum z državami bloka Mercosur. Slovesni podpis bo potekal kljub nasprotovanju nekaterih držav članic, ki so v zadnjih mesecih izražale pomisleke glede vpliva dogovora na kmetijski sektor in okoljske standarde. Bruselj poudarja, da bo sporazum odprl nove trge za evropska podjetja in okrepil gospodarske vezi z Južno Ameriko. Dogovor med Evropsko unijo in blokom, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, se pripravlja že več kot dve desetletji. Podpis sporazuma predstavlja strateški premik EU v smeri diverzifikacije trgovinskih poti, še posebej v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer in zaostrovanja odnosov z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami. Francija in še nekatere druge članice so sicer do zadnjega trenutka poskušale izposlovati dodatna zagotovila glede zaščite evropskih kmetov. Analitiki izpostavljajo, da bo uveljavitev sporazuma prinesla odpravo carin na številne industrijske izdelke, hkrati pa vzpostavila strožje pogoje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini Unije, ki bo zajel trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Odločitev za podpis nakazuje na odločenost Evropske komisije, da kljub notranjim delitvam nadaljuje z liberalizacijo trgovine.

Evropska unija in južnoameriški trgovinski blok Mercosur sta v soboto v paragvajskem Asuncionu uradno podpisala sporazum o prosti trgovini, s čimer se je končalo več kot 25-letno obdobje pogajanj. Dogovor vzpostavlja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki zajema približno 30 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda in več kot 700 milijonov prebivalcev. Dokument sta strani podpisali v času naraščajočega svetovnega protekcionizma in trgovinske nestanovitnosti, ki jo narekujejo predvsem nove carine administracije Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Sporazum bo omogočil postopno odpravo carin na širok spekter blaga, vključno z industrijskimi izdelki iz Evrope ter kmetijskimi proizvodi iz Južne Amerike. Kljub zgodovinskemu pomenu dogovora se je proces do zadnjega trenutka soočal z močnim odporom, predvsem s strani evropskih kmetov, ki so izražali zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza govedine, perutnine in sladkorja. Kmetijski sektor v nekaterih članicah Evropske unije, zlasti v Franciji, je opozarjal na potencialno nelojalno konkurenco zaradi blažjih okoljskih in sanitarnih standardov v južnoameriških državah. Strateški pomen sklenitve dogovora v tem trenutku je po mnenju analitikov ključen za diverzifikacijo trgovinskih poti obeh blokov. V luči gospodarskih groženj iz Washingtona sta se Bruselj in Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj, Urugvaj in Bolivija, odločila za tesnejše sodelovanje. Podpis sporazuma predstavlja jasen signal podpore multilateralizmu in prostemu pretoku blaga, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo gospodarstva vpletenih držav in zmanjšalo odvisnost od severnoameriškega trga.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.