Evropska unija in Mercosur po 25 letih podpisala prelomni sporazum o prosti trgovini

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.

Evropska unija in države južnoameriškega bloka Mercosur so to soboto, 17. januarja, v Paragvaju uradno podpisale sporazum o prosti trgovini, ki vzpostavlja eno največjih območij proste menjave na svetu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je besedilo podpisala kljub izrazitemu nasprotovanju Francije in velikega dela evropskega kmetijskega sektorja. Pogajanja za ta zgodovinski dogovor so trajala več kot 25 let, preden so dosegla končno stopnjo v Asunciónu. Dogovor predvideva odpravo carin na številne industrijske in kmetijske izdelke, kar bo spodbudilo gospodarsko menjavo med celinama, vendar hkrati sproža skrbi glede nelojalne konkurence za evropske kmetovalce. Številne kmetijske organizacije po vsej Evropi opozarjajo na nižje okoljske in sanitarne standarde proizvodnje v Južni Ameriki, kar bi lahko ogrozilo lokalno pridelavo hrane. Kljub tem pomislekom Evropska komisija vztraja, da bo sporazum prinesel dolgoročne strateške in gospodarske koristi celotni povezavi. Francija ostaja najglasnejša nasprotnica sporazuma, saj njena vlada trdi, da besedilo ne zagotavlja zadostnih varovalk za evropske kmetijske standarde in okoljske zaveze iz Pariškega sporazuma. Nasprotno pa nekatere druge države članice, predvsem Nemčija in Španija, dogovor močno podpirajo kot ključno orodje za diverzifikacijo trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od drugih globalnih trgov. Podpis v Paragvaju predstavlja prelomnico v odnosih med regijama, vendar bo proces ratifikacije v nacionalnih parlamentih verjetno naletel na dodatne politične ovire.