Grška opozicijska stranka Siriza je ostro kritizirala izid srečanja med premierjem Kiriakosom Micotakisom in predstavniki kmetov. Po navedbah stranke so vladni ukrepi nezadostni, saj naj bi premierjeva drža, ki temelji na omejenih proračunskih sredstvih, potrdila pomanjkanje politične volje za dejansko podporo primarnemu sektorju. Kmetje v Grčiji sicer že dlje časa zahtevajo nižje stroške pridelave in večje subvencije zaradi visokih cen energentov. Siriza je v uradni izjavi ponovno izpostavila svoje predloge za reševanje krize v kmetijstvu, ki vključujejo davčne olajšave in regulacijo cen vhodnih surovin. Opozicija trdi, da vlada s svojo trenutno politiko ogroža preživetje kmečkega prebivalstva in ne razume resnosti situacije na terenu. Premier Micotakis je medtem vztrajal pri stališču, da je država že izčrpala razpoložljive finančne možnosti za neposredno pomoč. Dogajanje odraža širše nezadovoljstvo v evropskem kmetijstvu, kjer se številne države soočajo s protesti zaradi okoljskih zahtev in naraščajočih stroškov. V Grčiji so kmetje s traktorji zaprli več ključnih prometnic, s čimer so pritisnili na vlado pred prihajajočimi volilnimi cikli. Politični dialog med vlado in opozicijo glede tega vprašanja ostaja napet, saj nobena stran ne popušča pri svojih argumentih glede proračunske vzdržnosti.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis se je v palači Maksimos v Atenah sestal s petindvajsetčlansko delegacijo kmetov, da bi naslovili večtedenske napetosti in protestne blokade po vsej državi. Premier je v uvodnem nagovoru priznal, da so številne zahteve kmetov utemeljene, ter izpostavil že sprejete ukrepe, kot sta nižji davek na gorivo in intervencije na področju cen električne energije za kmetijstvo. Poudaril je, da si vlada prizadeva za vzpostavitev učinkovitega sistema podpore proizvajalcem, hkrati pa opozoril na omejene proračunske zmožnosti in evropske regulative. Sestanek, ki je trajal več kot štiri ure, se je končal brez popolnega soglasja med stranema. Predstavniki kmetov so po pogovorih izrazili nezadovoljstvo, saj menijo, da se vlada skriva za javnofinančnimi omejitvami in nima zadostne politične volje za reševanje njihovih eksistenčnih težav. Kmetje zahtevajo predvsem nižje proizvodne stroške, zagotovljene odkupne cene in spremembo skupne kmetijske politike (KLP), ki po njihovem mnenju favorizira monopole na račun malih proizvajalcev. Kljub pripravljenosti vlade na dodatne tehnične izboljšave in razprave o razdelitvi preostalih sredstev, so kmetijski sindikati napovedali nadaljevanje protestnih aktivnosti. Končne odločitve o usodi cestnih blokad bodo kmetje sprejeli na torkovih zborovanjih po državi, medtem ko vlada vztraja, da dodatnih finančnih paketov ne bo. Situacija ostaja napeta, saj kmetje opozarjajo, da so ponujeni ukrepi zgolj rezultat pritiska njihovih protestov in ne zadostujejo za dolgoročno preživetje panoge.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Koordinacija rurale v departmaju Gers v Franciji je izrazila močno ogorčenje nad izjavami političarke Sandrine Rousseau, ki jih je označila za nesprejemljive. Kmetje so v znak protesta odložili bale slame in gnoj pred prostore stranke Ekologi ter pred departmajski svet v Auchu, in sicer v petek, 18. julija zvečer. Akcija je bila izvedena tudi ob obisku predsednice državnega zbora v Gersu, kar poudarja naraščajoče kmečko jezo v regiji.

Poljsko tožilstvo je vložilo obtožnico proti 35-letnemu moškemu, ki je pred domom kmetijskega ministra Stefana Krajewskega razlil gnojnico. Osumljenec se poleg fizičnega dejanja sooča z obtožbami o uporabi protipravnih groženj zaradi politične pripadnosti in žalitve ustavnega organa Republike Poljske. Po navedbah preiskovalcev je moški ob incidentu izrekel besede, ki jih organi pregona opredeljujejo kot neposredne grožnje in žalitve. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v kmetijskem sektorju, vendar so dejanja osumljenca presegla meje zakonitega protesta. Tožilstvo je za 35-letnika, ki krivde ne priznava, zahtevalo odreditev pripora. Preiskovalci poudarjajo, da gre za resen napad na predstavnika državne oblasti, kar se odraža v strogosti predlaganih ukrepov. Sodni postopek bo preučil okoliščine dogodka in težo izrečenih groženj. Primer je sprožil razprave o varnosti visokih vladnih uradnikov in načinih izražanja nezadovoljstva nad kmetijsko politiko v državi. Če bo moški spoznan za krivega, mu grozi zaporna kazen zaradi napada na ustavni red in uradno osebo.

Francoski kmetijski sindikati so v odgovor na nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi organizirali nove protestne pohode, ki se s traktorji premikajo proti Parizu. Predsednik sindikata Coordination rurale Bertrand Venteau je napovedal, da bodo miroljubni konvoji v prestolnico prispeli do konca tedna, medtem ko se bo glavnina sil začela premikati v torek. Namen mobilizacije je predložitev seznama zahtev predsedniku vlade Sébastienu Lecornuju, s katerim se kmetje želijo sestati v četrtek, 8. januarja. Že v ponedeljek so se pojavile prve zapore na ključnih avtocestah A75, A64, A51 in A7, kjer kmetje izražajo nestrinjanje s trenutno kmetijsko politiko. Premier Lecornu je v ponedeljek in torek gostil predstavnike kmetijskih sindikatov v poskusu, da bi preprečil tretjo zaporedno zimo kmečkih uporov. Kljub napovedanim pogovorom kmetje opozarjajo, da bodo njihove dejavnosti odvisne od odziva vlade na njihove zahteve. Gibanje se odvija v luči širšega evropskega kmetijskega nezadovoljstva, pri čemer francoski proizvajalci poudarjajo nevzdržne gospodarske razmere in birokratske ovire. Policija in žandarmerija pozorno spremljata premike konvojev, medtem ko sindikati napovedujejo množično udeležbo na napovedanem zboru v prestolnici.

Po poročanju več francoskih medijev so kmetje v pristanišču Le Havre postavili filtrirne zapore, da bi blokirali prehod živil, ki ne izpolnjujejo sanitarnih in okoljskih standardov, ki veljajo za francoske in evropske proizvajalce.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v svojem tedenskem nagovoru izpostavil pomen modernizacije grške obrambe in kmetijskega sektorja. Premier je poudaril, da je uradna vključitev prve fregate razreda Belharra v vojno mornarico ključen korak k zagotavljanju nacionalne varnosti. Ob tem je izrazil svojo zavezo, da bo prihodnjim generacijam predal državo, ki bo varnejša, kot je bila ob začetku njegovega mandata. Posebno pozornost je Micotakis namenil aktualnim težavam v kmetijstvu, kjer se vlada spopada z nezadovoljstvom kmetov. Napovedal je vzpostavitev sistema preglednejših kmetijskih subvencij, ki bodo neposredno podprle pridelovalce. V okviru teh prizadevanj je premier za ponedeljek, 19. januarja, v palači Maksimos sklical srečanje s predstavniki kmetov in rejcev, na katerem bodo obravnavali odprta vprašanja v primarnem sektorju. Kljub pripravljenosti na dialog je Micotakis opozoril, da vlada ne bo popuščala pri neracionalnih zahtevah, temveč bo iskala vzdržne rešitve v okviru proračunskih zmožnosti. Srečanje sledi daljšemu obdobju napetosti in protestov, s katerimi so kmetje zahtevali večjo državno pomoč zaradi naraščajočih stroškov proizvodnje. Vlada želi s temi ukrepi stabilizirati razmere na podeželju in hkrati zagotoviti gospodarsko stabilnost države.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Zaradi napovedanih stavkovnih dejavnosti grških kmetov so se na vseh mejnih prehodih z Grčijo pojavile znatne težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila v obeh smereh. Generalna direkcija mejne policije je dvorno obvestilo o motnjah izdala v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so poudarili, da so zastoji mogoči na celotni dolžini grške meje. Medtem ko promet na mejnih prehodih s Turčijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Romunijo za zdaj poteka nemoteno, se razmere na grški strani zaostrujejo. Protestniki, ki izražajo nezadovoljstvo s kmetijsko politiko, so zagrozili s popolno zaporo glavnih prometnic in mejnih točk v prihodnjih dneh, natančneje v četrtek in petek. Takšne dejavnosti neposredno vplivajo na logistične verige v regiji in povzročajo zamude v mednarodnem transportu blaga. Trenutne razmere so nadaljevanje napetosti, ki so se v regiji pojavljale že v preteklih mesecih, ko so podobne stavke že ohromile obmejni promet.

Grški premier Kiriakos Micotakis se bo v ponedeljek v palači Maksimos sestal z 31 predstavniki kmetov, da bi razpravljali o rešitvah za trenutno kmetijsko krizo. S seznama udeležencev so izključili sindikalista Kostasa Anestidisa, potem ko so njegove žaljive izjave na račun predsednika vlade sprožile val ogorčenja. Odločitev o zamenjavi so sprejeli predstavniki blokade v Malgari, ki so namesto njega imenovali novega zastopnika. Kmetje so v znamenje dobre volje pred srečanjem začeli umikati traktorje z glavnih prometnic na rob cestišč, s čimer so olajšali pretok prometa. Kljub temu protestne dejavnosti ostajajo aktivne, saj kmetijski sektor pričakuje konkretne zaveze vlade glede znižanja proizvodnih stroškov in energetske pomoči. Srečanje velja za odločilen korak pri umirjanju večtedenskih napetosti, ki so ohromile dele države. Grška vlada je pred tem vztrajala pri enotnem dialogu in zavrnila pogovore z ločenimi odbori, kar je kmete prisililo v poenotenje svojih zahtev in predstavniške skupine. Izključitev Anestidisa kaže na prizadevanja kmetijskih sindikatov, da ohranijo konstruktivno raven dialoga in preprečijo, da bi osebni spori zasenčili vsebinska pogajanja o prihodnosti primarnega sektorja.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

V Milanu so se danes zbrali številni kmetje, ki so s traktorji blokirali promet pred glavno železniško postajo na trgu Duca d'Aosta. Protestniki so z nacionalnimi simboli izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur, ki so ga pred kratkim podprli veleposlaniki držav članic EU. Kmetje opozarjajo, da sporazum prinaša nelojalno konkurenco, saj naj bi omogočal uvoz kmetijskih proizvodov iz držav, kjer veljajo bistveno manj strogi okoljski in sanitarni standardi kot v Evropi. Protestniki zahtevajo večjo zaščito domačega kmetijskega sektorja in poudarjajo, da bo takšna liberalizacija trgovine ogrozila preživetje lokalnih pridelovalcev. Dogodek v Milanu je del širšega vala nezadovoljstva med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z naraščajočimi stroški in zahtevami zelene transformacije. Italijanski kmetje napovedujejo nadaljevanje aktivnosti, če njihove zahteve po ponovnem razmisleku o vsebini sporazuma ne bodo uslišane na ravni Bruslja.

Več sto francoskih kmetov se je danes ponovno zbralo na ulicah Pariza, da bi izrazili svoje nasprotovanje predvidenemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko blokado Mercosur. Protestniki so z zborovanjem v prestolnici opozorili na po njihovem mnenju uničujoče posledice, ki bi jih sporazum prinesel francoskemu kmetijstvu, predvsem zaradi nelojalne konkurence cenejših proizvodov iz Južne Amerike. Gibanje, ki so ga poimenovali kmečki upor, se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, saj kmetje od vlade zahtevajo zaščito domače proizvodnje in strožje okoljske standarde za uvožene izdelke. Protesti so povzročili zastoje v središču Pariza, kmetje pa so s svojo prisotnostjo ponovno opozorili na dolgotrajne težave, ki pestijo agroživilski sektor v državi. Današnje demonstracije so del širšega vala nezadovoljstva v Franciji, kjer se kmetje že dlje časa spopadajo z upadajočimi prihodki in naraščajočimi stroški proizvodnje. Francoska vlada je glede sporazuma z Mercosurjem pod velikim pritiskom, saj kmetje pričakujejo jasna zagotovila, da njihovi interesi pri pogajanjih v Bruslju ne bodo zapostavljeni.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

V noči s četrtka na petek, 9. januarja, je na cestni zapori na avtocesti M7 v bližini kraja Pierre-Bénite pri Lyonu umrl 57-letni kmetijski delavec. Moški je med sodelovanjem pri protestni blokadi utrpel nenaden srčni zastoj. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb, ki so ga poskušale oživljati, je delavec na kraju dogodka podlegel zdravstvenim težavam. Dogodek se je zgodil v času zaostrenih protestov kmetov, ki s postavitvijo cestnih zapor po celotni Franciji izražajo nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko in gospodarskimi razmerami. Sindikat Coordination rurale, katerega član je bil pokojnik, je potrdil novico in izrazil sožalje družini ter poudaril težke pogoje, v katerih se trenutno nahajajo francoski pridelovalci hrane. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo okoliščin smrti, čeprav prvi znaki kažejo na naravno smrt zaradi odpovedi srca. Protestniki na zapori pri Lyonu so v spomin na pokojnega kolega pripravili krajšo žalno slovesnost, vendar so napovedali, da bodo s svojimi aktivnostmi nadaljevali, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene. To je ena izmed redkih neposrednih smrtnih žrtev med kmečkimi protesti, ki v državi potekajo že več tednov.

Francoska narodna skupščina je v sredo razpravljala o dveh mocijah nezaupnice vladi premierja Michela Barnierja, ki sta ju ločeno vložili stranki Nepokorna Francija (LFI) in Narodni zbor (RN). Razlog za ta parlamentarni postopek je nestrinjanje s trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in državami južnoameriškega bloka Mercosur, ki mu Francija uradno nasprotuje, vendar vladi kritiki očitajo premalo odločno ukrepanje na ravni Bruslja. Kljub skoraj soglasnemu nasprotovanju celotnega francoskega političnega prostora omenjenemu trgovinskemu sporazumu, možnosti za uspeh mocij ostajajo minimalne. Socialistična stranka (PS) in Republikanci (LR) so namreč že napovedali, da pobud skrajno levega in skrajno desnega pola ne bodo podprli, saj si ne želijo destabilizacije vlade v tem trenutku. Politični analitiki poudarjajo, da gre pri glasovanju predvsem za simbolno dejanje in stopnjevanje pritiska na vlado, da uporabi vse razpoložljive mehanizme, vključno z vetom v Evropskem svetu, za preprečitev podpisa sporazuma. Vlada pod vodstvom Michela Barnierja vztraja, da sporazum v trenutni obliki za Francijo ni sprejemljiv zaradi neizpolnjevanja okoljskih in kmetijskih standardov.

Francoska vlada pod vodstvom premierja Michela Barnierja je uspešno prestala dve glasovanji o nezaupnici v narodni skupščini, ki sta bili vloženi v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Čeprav sta bili pobudi s strani opozicije pričakovani, nista zbrali zadostne podpore za padec vlade, s čimer je izvršna oblast ohranila svoj položaj sredi naraščajočih napetosti s kmetijskim sektorjem. Simbolni glasovanji so spodbudile kmetijske organizacije, ki trdijo, da bo sporazum z Mercosurjem povzročil nelojalno konkurenco in ogrozil evropske standarde varnosti hrane. Francoski kmetje so v zadnjih dneh stopnjevali proteste po vsej državi, s čimer so povečali pritisk na politično vodstvo v Parizu, naj blokira končni podpis pogodbe na ravni Evropske komisije. Kljub preživetju glasovanj pa vlado zdaj čaka še zahtevnejša preizkušnja pri sprejemanju državnega proračuna. Politična nestabilnost v Franciji ostaja visoka, saj opozicija napoveduje nove postopke, če vlada ne bo upoštevala njihovih zahtev glede fiskalne politike in zaščite domačega kmetijstva pred mednarodno konkurenco.