Valižanska princesa Catherine je v svoji vlogi pokroviteljice ragbijske zveze RFU v gradu Windsor gostila uradni sprejem za angleško žensko ragbijsko reprezentanco, imenovano Red Roses. Povabilo je sledilo njihovemu lanskemu uspehu na svetovnem prvenstvu, kjer so v finalu na stadionu Twickenham pred rekordnim številom 81.885 gledalcev premagale Kanado z izidom 33:0. S to zmago so Angležinje prekinile urok porazov v finalih in osvojile svoj tretji naslov svetovnih prvakinj. Med sproščenim srečanjem so si igralke in strokovno vodstvo najprej ogledali zgodovinske prostore kraljeve rezidence, nato pa so se srečali s princeso. Igralke so Catherine predstavile pokal za svetovne prvakinje, princesa pa je v pogovoru razkrila, da se z ragbijem doma rekreativno ukvarjajo tudi njeni otroci. Angleška reprezentanca pod vodstvom selektorja Johna Mitchella je s to zmago podaljšala svoj izjemni niz neporaženosti na 33 zaporednih tekem. Sprejem je služil kot simbolno priznanje ekipi, ki je po bolečih porazih proti novozelandski ekipi Black Ferns v preteklih letih končno stopila na vrh. Princesa je ekipo spremljala že med samim prvenstvom, med drugim si je v živo ogledala njihovo zmago proti Avstraliji v Brightonu. Dogodek se je zaključil z uradnim skupinskim fotografiranjem v prostorih gradu.

Princesa Irene Grška, mlajša sestra španske kraljice matere Sofije in teta kralja Filipa VI., je umrla v Madridu v starosti 83 let. Novico o njeni smrti je sporočila španska kraljeva družina, ki je ob tem poudarila njeno vlogo ključne zaupnice in tesne sopotnice svoje sestre Sofije skozi desetletja. Princesa Irene, ki se nikoli ni poročila in ni imela otrok, je bila znana po svoji diskretnosti, predanosti glasbi kot pianistka ter svojem človekoljubnem delovanju. Kraljeva palača je v uradnem sporočilu navedla, da bodo podrobnosti o pogrebnih slovesnostih v Španiji znane kasneje, njene posmrtne ostanke pa bodo po žarišču žalnih slovesnosti prepeljali v Grčijo. Princesa je bila izjemno cenjena med svojimi nečaki, ki so jo klicali »Tía Pecu«, veljala pa je za duhovno zaščitnico družine in steber podpore kraljici Sofiji v času njenega bivanja v Španiji in izgnanstva. Njena smrt nastopa le dve leti po izgubi njenega brata, nekdanjega grškega kralja Konstantina II., kar predstavlja konec določenega obdobja za grško in špansko kraljevo vejo. Princesa je bila znana po svojem zanimanju za misticizem in filozofijo, kar je močno vplivalo na ožji družinski krog. Španski monarh Filip VI. in kraljica Letizia sta se že poklonila njenemu spominu in izrazila sožalje celotni kraljevi družini.

Arheologi so med sanacijskimi deli v grajski cerkvi Buch v Berlinu odkrili domnevni grob grofice Julie von Voß, druge žene pruskega kralja Friderika Viljema II. Pokopališče je veljalo za izgubljeno, zdaj pa so odkrili izdatno okrašen grob, ki z visoko verjetnostjo pripada njej.

Nemška televizija ZDF bo 29. julija začela predvajati novo dokumentarno serijo 'Nenadoma veličanstvo', ki prikazuje izjemno pot štirih posameznikov iz običajnega življenja v kraljeve družine. Oddaja razkriva, kako so se ti posamezniki, med njimi Kate Middleton in Mette-Marit Tjessem Høiby, poročili v kraljeve hiše in s tem pogosto razbili ustaljene kraljeve tradicije. Posebej so izpostavljene kontroverze okoli porekla Mette-Marit, ki so vplivale na ugled norveške kraljeve družine.

Belgijski kralj Filip je v videoposnetku ob državnem prazniku izrazil močno zaskrbljenost glede razmer v Gazi, jih označil za 'sramoto za človeštvo' in dejal, da gre za 'zelo izjemno dejanje' za sicer previdnega monarha. S tem se je izrekel pred lastno vlado. V luči tega se pojavljajo pozivi, naj se glede razmer v Gazi izreče tudi nizozemski kralj Willem-Alexander, podobno kot njegov belgijski kolega.

Savdski princ Alwaleed bin Khaled bin Talal, znan kot 'speči princ', je umrl po skoraj dveh desetletjih v komi. Leta 2005 je bil pri 15 letih udeležen v hudi prometni nesreči v Londonu in se od takrat ni nikoli popolnoma zavedel. Njegov oče, princ Khaled bin Talal, je vztrajal pri ohranjanju sinovih življenjskih funkcij in ni nikoli izgubil upanja na njegovo okrevanje. Sporočila sožalja so preplavila družbena omrežja. Pogrebna molitev bo potekala v nedeljo.

Vojvodinja Susseška Meghan Markle naj bi pred morebitno vrnitvijo v Združeno kraljestvo, ki se po navedbah nekaterih virov obeta še letos, pripravila seznam strogih pogojev. Čeprav podrobnosti zahtev niso bile uradno razkrite, poročila kažejo na to, da vojvodinja zahteva določena zagotovila, preden bi se odločila za pot čez ocean. Ta poteza prihaja v času, ko javnost pozorno spremlja vsak korak kraljevega para v tujini. Obenem pa je vojvodinja v Britaniji požela pozornost z izbiro proizvodnje za svoj novi izdelek. Po poročanju medijev naj bi bil njen prihajajoči produkt izdelan prav v Združenem kraljestvu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot signal podpore državi v ključnem trenutku. To dejanje bi lahko služilo kot mehčanje odnosov z britansko javnostjo pred njenim domnevnim prihodom. Kljub špekulacijam o obisku uradni predstavniki para informacij še niso potrdili. Napetosti med člani kraljeve družine ostajajo visoke, morebitna vrnitev Meghan Markle pa bi po mnenju poznavalcev lahko prinesla bodisi priložnost za spravo bodisi nove logistične in protokolarne izzive za Buckinghamsko palačo.

Britanski kralj Karel III. je svojemu bratu, princu Andrewu, domnevno ponudil novo začasno bivališče na posestvu Sandringham, da bi pospešil njegovo izselitev iz dvorca Royal Lodge. Selitev naj bi se izvedla v prihodnjih tednih, še pred prinčevim 66. rojstnim dnem, ki bo prihodnji mesec. Kraljeva odločitev sledi dolgotrajnim prizadevanjem monarha, da bi omejil stroške in reorganiziral uporabo kraljevih nepremičnin po bratovi odstranitvi iz aktivnega opravljanja javnih dolžnosti. Princ Andrew, ki se je moral s položaja umakniti zaradi vpletenosti v afero s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom, se je dolgo upiral zapustitvi 30-sobnega dvorca v Windsorju. Odnosi med bratoma so se po poročanjih britanskih medijev zaostrili prav zaradi vprašanja vzdrževanja dvorca in prinčeve pravice do bivanja v njem, saj kralj Karel III. ne želi več osebno kriti visokih stroškov varovanja in obnove nepremičnine. Selitev na posestvo Sandringham naj bi predstavljala kompromisno rešitev, s katero kralj zagotavlja bratu ustrezno, a manj razsipno nastanitev zunaj glavnega kraljevega središča v Windsorju. Čeprav podrobnosti o novem domu niso javno potrjene, viri blizu palače nakazujejo, da je postopek selitve že v polnem teku, kar označuje konec nekega obdobja za osramočenega princa.

Britanski princ Harry naj bi izrazil željo po srečanju s svojim očetom, kraljem Karlom III., med načrtovanim obiskom monarha v Združenih državah Amerike spomladi leta 2026. Po poročilih tujih medijev vojvoda Susseški upa, da bo kralj obiskal njegovo družino v Montecitu, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k spravi znotraj kraljeve družine. Kralj Karel III. se ob načrtovanju potovanja čez lužo nahaja pred diplomatsko in družinsko dilemo, saj so odnosi med Londonom in Kalifornijo že dlje časa napeti. Možnost srečanja prihaja po obdobju dolgotrajnih nesoglasij, ki so sledila Harryjevi selitvi v ZDA in objavi njegovih spominov. Čeprav uradne potrditve s strani Buckinghamske palače o srečanju še ni, viri blizu princa trdijo, da Harry na leto 2026 gleda kot na priložnost za dokončno ureditev odnosov. Morebitni obisk bi bil prvič, da bi kralj videl svoja vnuka v njunem domačem okolju v Kaliforniji, kar dodaja dogodku močan čustven in simbolni pomen za prihodnost britanske monarhije.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za medijsko hišo BBC prvič javno spregovorila o napadu, ki ga je doživela kot najstnica. Soproga kralja Karla III. je pojasnila, da se je dogodek zgodil na vlaku, ko je bila stara 16 ali 17 let. Neznan moški jo je napadel med branjem knjige, vendar se mu je kraljica, kot navaja v intervjuju, uspešno ubranila. Kraljica je poudarila, da je bila ob dogodku predvsem besna in da je travmatična izkušnja v njej ostala prisotna vrsto let. Razkritje je del njenega širšega prizadevanja za ozaveščanje o nasilju nad ženskami in dekleti, kar je ena izmed osrednjih tem njenega javnega delovanja. S svojo osebno zgodbo želi opolnomočiti žrtve, da o svojih izkušnjah spregovorijo in poiščejo pomoč.

V danskem političnem in javnem prostoru se je pojavila pobuda za preselitev rezidence prestolonaslednika Kristijana v grizlijsko prestolnico Nuuk. Namen tega predloga je okrepiti vezi med Dansko in njeno avtonomno regijo Grenlandijo ter utrditi kulturne in politične odnose. Pobudniki menijo, da bi prisotnost kraljeve družine na otoku služila kot močan simbol pripadnosti in legitimnosti danske oblasti nad tem območjem. Predlog prihaja v času povečanih geopolitičnih interesov za Arktiko. Zagovorniki ideje poudarjajo, da bi takšna poteza Grenlandijo simbolno zaščitila pred zunanjimi pritiski, zlasti v luči preteklih in morebitnih prihodnjih interesov Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. S tem bi Danska pokazala dolgoročno zavezanost regiji in preprečila morebitne težnje po odcepitvi ali spremembi statusa otoka. Čeprav gre za drastičen ukrep, razpravljavci izpostavljajo, da bi neposredna prisotnost prestolonaslednika pripomogla k boljšemu razumevanju lokalnih potreb in hkrati svetu sporočila, da je Grenlandija neločljiv del danskega kraljestva. Uradni Köbenhavn se o predlogu še ni dokončno izrekel, vendar je tema sprožila široko razpravo o prihodnosti danske monarhije v arktičnem kontekstu.

Kralj Frederik in kraljica Mary Danske sta se vrnila na Dansko in se nastanila v svoji poletni rezidenci, graščini Gråsten. Po tradiciji se bosta srečala z lokalnimi prebivalci. Medtem pa naj bi princ William in princesa Catherine iz Walesa razmišljala o selitvi iz koče Adelaide v večji grad, katerega zgodovina naj bi bila nekoliko temačna.

Britanska kraljica Camilla je v svojem nagovoru javnosti prvič razkrila, da je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja žrtev spolnega napada. Kraljica je poudarila, da se je za razkritje lastne izkušnje odločila z namenom opolnomočenja žensk in uporabe svojega družbenega položaja za aktivnejši boj proti nasilju nad ženskami, kar predstavlja eno njenih osrednjih prizadevanj v javnem delovanju. Čeprav jo je dogodek takrat močno prizadel, o njem dolga leta ni spregovorila. Odločitev za javno priznanje je po njenih besedah dozorela šele ob poslušanju pričevanj drugih žensk, ki so se soočale s podobnimi izkušnjami. Kraljica je s svojo izpovedjo pozvala k odločnejšemu boju proti nasilju v družini in spolnemu nasilju, s čimer želi spodbuditi družbene spremembe in izboljšati varnost žensk po vsem svetu.

Britanski policisti so v Londonu pridržali moškega, ki je v enem tednu dvakrat nezakonito vdrl na območje Kensingtonške palače, kjer se nahajajo zasebni prostori valižanskega princa Williama in njegove žene Catherine. Kot poroča britanski časnik The Sun, so varnostne službe moškega prvič izsledile na zavarovanem območju palače v začetku tedna, a se je kljub predhodnemu pridržanju na kraj dogodka kmalu vrnil. Londonska policija je potrdila, da so osumljenca v obeh primerih hitro obvladali in da neposredna nevarnost za člane kraljeve družine ni obstajala. Incidenti so sprožili dodatna vprašanja o varnostnih protokolih v uradnih kraljevih rezidencah, saj gre za enega najstrožje varovanih objektov v britanski prestolnici. Identiteta moškega in njegovi motivi za vdor v javnosti še niso bili razkriti, preiskava dogodka pa še poteka. Kraljevi par, ki z otroki deli prostore v apartmaju 1A znotraj palače, se na dogodke uradno še ni odzval, so pa viri blizu palače potrdili, da so varnostne ukrepe po drugem vdoru nemudoma poostrili.

Nekdanji španski kralj Juan Carlos I. bo 5. novembra v Franciji izdal svoje spomine z naslovom 'Reconciliación', v katerih naj bi razkril podrobnosti o svojem življenju, vladavini, družini in izgnanstvu v Abu Dabiju. V intervjujih, ki so predhodnica izdaji knjige, je Juan Carlos že napovedal, da bo v spominih izrazil svoje mnenje o različnih temah, vključno z njegovim odnosom s sinom, kraljem Felipejem VI., in drugimi člani kraljeve družine. Poudaril je tudi pomen, da ima princesa Leonor samozavest in izpolnjuje svoje dolžnosti. Pričakuje se, da bodo spomini povzročili razburjenje in polemike.

Britanski strokovnjaki za vprašanja kraljeve družine so Meghan Markle, vojvodinji Susseški, namenili opozorilo glede njene morebitne vrnitve v domovino njenega soproga. Do opozorila prihaja v času, ko odbor Ravec ponovno preučuje pravico princa Harryja do varovanja, ki se financira iz javnih sredstev. Odločitev o stopnji varnostne zaščite bo ključnega pomena za morebitne prihodnje obiske kraljevega para v Londonu. Vojvodinja se po navedbah poznavalcev nahaja v občutljivem položaju, saj so odnosi s preostalim delom kraljeve družine še vedno napeti. Opozorilo z vsega šestimi besedami, ki ga poudarjajo britanski mediji, odraža pričakovanje javnosti in palače, da bosta morala zakonca natančno pretehtati svoje poteze. Čeprav viri blizu para trdijo, da vrnitve za stalno ne načrtujeta, bi lahko sprememba v stopnji varovanja vplivala na pogostost njunih obiskov v prihodnje.

Meghan Markle, vojvodinja Susseška, namerava poleti prvič po štirih letih obiskati Združeno kraljestvo. Po poročanju britanskih medijev naj bi spremljala svojega moža, princa Harryja, na promocijskem dogodku v okviru iger Invictus, ki bodo potekale v Birminghamu. Njen prihod naj bi bil ključno povezan z uradno potrditvijo njunega obiska na Otoku. Glavni pogoj za izvedbo načrtovanega obiska ostaja vprašanje varnosti. Vojvodinja vztraja, da se paru med bivanjem v državi ponovno zagotovi uradno policijsko varovanje, ki jima je bilo odvzeto po umiku z kraljevih dolžnosti. Brez ustreznih varnostnih jamstev je njena udeležba na dogodku še vedno pod vprašajem. Napovedana vrnitev vzbuja precejšnje zanimanje javnosti, saj se Meghan v domovino svojega moža ni vrnila že od leta 2020. Dogodek v Birminghamu velja za pomemben mejnik pri prizadevanjih princa Harryja za promocijo športa med vojaškimi veterani, vendar logistični in varnostni izzivi ostajajo osrednja ovira za njun skupni nastop.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za BBC prvič javno razkrila podrobnosti o napadu, ki ga je doživela kot najstnica na vlaku. Med razpravo o nasilju nad ženskami je 78-letna kraljica opisala, kako jo je neznani moški napadel med branjem knjige. Poudarila je, da se je napadalcu uprla, dogodek pa je v njej pustil dolgotrajen občutek jeze. Spominjala se je prihoda domov, ko je njena mati opazila razmršene lase in manjkajoči gumb na plašču, kar je pričalo o fizičnem obračunu. Kraljica Camilla se že vrsto let aktivno zavzema za pomoč žrtvam spolnega in družinskega nasilja ter sodeluje s številnimi dobrodelnimi organizacijami na tem področju. Čeprav so se navedbe o tem dogodku v javnosti prvič pojavile septembra v biografski knjigi, ki jo je povzel časnik The Times, je Buckinghamska palača dogodek uradno potrdila šele s tem intervjujem. Njena izpoved je namenjena ozaveščanju o pomenu boja proti nasilju nad ženskami in spodbujanju žrtev k spregovoru.

Princ William in prestolonaslednik Jordanije Hussein sta obiskala bazo Kraljevega vojnega letalstva v Oxfordshiru. Oba sta izurjena pilota helikopterjev. Obisk je bil dokumentiran s številnimi fotografijami.

Britanska kraljica Camilla je v intervjuju za britansko javno radiotelevizijo BBC prvič javno spregovorila o travmatični izkušnji iz svoje mladosti, ko je bila tarča napada na vlaku. Kraljica je opisala dogodek, med katerim jo je neznani moški fizično napadel, ona pa se mu je odločno uprla. V pogovoru se je spominjala predvsem občutkov močnega gneva, ki jih je čutila ob tistem dogodku, in poudarila pomen odziva na nasilje. Intervju, ki ga je v javnost posredovala tiskovna agencija Reuters, razkriva osebno plat monarhinje, ki se sicer aktivno zavzema za pomoč žrtvam nasilja in ozaveščanje o tej problematiki. Kraljičino razkritje je sprožilo precejšnjo pozornost v britanski javnosti, saj gre za redek primer tako neposrednega deljenja osebnih in ranljivih izkušenj s strani visokega člana kraljeve družine. Namen objave je bil med drugim spodbuditi druge žrtve k pogovoru o svojih izkušnjah.