Hallstattski ledenik se je zmanjšal na dva kvadratna kilometra površine, njegova debelina pa se je zmanjšala za 40 metrov. Dachsteinski ledeniki se soočajo z največjo izgubo mase od začetka meritev, kar je posledica premajhne količine snega in previsokih temperatur.

Ob mednarodnem dnevu gora je Planinska zveza Slovenije opozorila na resne posledice izginjanja ledenikov, ki vpliva na zaloge pitne vode in varnost planinske infrastrukture. Zaradi podnebnih sprememb se povečujejo skalni podori, padanje kamenja in ekstremna sušna obdobja, kar vodi v drobirski tok in zemeljske plazove s poplavami v dolinah pod gorami.

Hallstattski ledenik je letos zabeležil največjo izgubo mase od začetka meritev v Zgornji Avstriji leta 2006. Na to so vplivali snežno revna zima, izjemno vroče zgodnje poletje in dež nad snežno mejo. Od takrat sta se površina in masa največjega ledenika v masivu Dachstein zmanjšali za tretjino, sta sporočila deželni svetnik za okolje Zgornje Avstrije Stefan Kaineder in Klaus Reingruber iz BlueSky Wetteranalysen.

Švicarski znanstveniki so v novi študiji ugotovili, da grozi izginotje do 4000 ledenikov letno zaradi podnebnih sprememb. Do leta 2100 naj bi izginila najmanj polovica vseh ledenikov.

Raziskava, objavljena v reviji "Nature Climate Change", ugotavlja, da se območja nad avstrijskimi ledeniki segrevajo počasneje od okoliških, a se ta zaščitna funkcija z umikanjem ledu izgublja. Na vsako stopinjo Celzija regionalnega segrevanja se območja nad ledeniki segrejejo le za 0,83 stopinje, vendar se bo ta učinek zmanjšal, ko se bodo ledeniki še naprej topili zaradi podnebnih sprememb.

Avstrijski Alpenverein (ÖAV) je opozoril, da so meritve ledenikov zaradi njihovega krčenja vse težje. V prihodnjih letih bo treba iz merilnega programa izločiti vse več ledenikov, med drugim tudi Gössnitzkees na Koroškem, ki je po mnenju zveze "zdaj bolj ostanek ledu". Alpenverein poziva k brezpogojni zaščiti ledenikov, ki vključuje občutljiva in visokodinamična ledeniška predpolja.

Številni mediji poročajo, da se izginjanje ledenikov pospešuje. Kot simbol globalne podnebne krize je bil leta 2019 v Švici organiziran pogreb za 700 let star ledenik Pizol.

Mednarodna študija je pokazala, da bi lahko rešili tisoče arktičnih ledenikov v Kanadi pred popolnim izginotjem, če bi človeštvo uspelo omejiti globalno segrevanje. Vendar pa študija ponuja tudi pesimističen pogled na prihodnost svetovnih ledenikov, saj napoveduje, da bi jih lahko ob trenutni smeri segrevanja planeta za približno 2,7 stopinje Celzija izginilo skoraj 80 odstotkov.

Dolgotrajna suša v Čilu, ki traja že 15 let zaradi nizkih padavin in najtoplejšega desetletja doslej, trenutno blažijo talilne vode ledenikov v Andih. Vendar pa je mednarodna raziskovalna skupina, v kateri je sodeloval tudi Inštitut za znanost in tehnologijo Avstrija (ISTA), izračunala, da močno skrčeni ledeniki do konca stoletja ne bodo več mogli ublažiti podobnih megasuš.

Raziskava, objavljena v reviji Nature Climate Change, napoveduje, da bo v prihodnjih desetletjih vsako leto izginilo več tisoč ledenikov. Če ne bomo omejili globalnega segrevanja, bo do konca stoletja ostal le še majhen del ledenikov.

Nova globalna študija, ki jo je vodila Švica, je pokazala, da imajo plazovi pomembno vlogo pri preživetju mnogih ledenikov, še posebej manjših. V nekaterih regijah plazovi prispevajo več kot petino snega na ledenikih. Marin Kneib, raziskovalec na Zvezni raziskovalni ustanovi za gozd, sneg in krajino (WSL), je izjavil, da ni pričakoval, da bo ta učinek globalno tako velik.

Mednarodna ekipa raziskovalcev je v Antarktiki sprožila obsežno znanstveno misijo, namenjeno preučevanju ledenika Thwaites, ki je zaradi svojega kritičnega vpliva na dvig morske gladine znan pod imenom "ledenik sodnega dne". Znanstveniki želijo na terenu pridobiti natančne podatke o hitrosti in vzrokih njegovega razpadanja, saj satelitski posnetki ne ponujajo celostnega odgovora na vprašanje, zakaj se proces taljenja v zadnjem obdobju tako močno pospešuje. Ledenik Thwaites, ki po površini meri približno toliko kot Velika Britanija, predstavlja ključno oviro za preostali ledeni ščit Zahodne Antarktike. Deluje namreč kot naravni čep; če bi ta popustil, bi se v ocean sprostile ogromne količine ledu iz notranjosti celine, kar bi povzročilo drastičen in nepovraten dvig svetovne morske gladine. Raziskava je ključnega pomena za razumevanje prihodnjih podnebnih sprememb in njihovih posledic za obmorska območja po vsem svetu.

Študija je pokazala, da so švicarski ledeniki, ki jih podnebne spremembe nesorazmerno prizadenejo, v zadnjem desetletju izgubili četrtino svoje prostornine. Med letoma 2016 in 2022 je izginilo približno sto ledenikov.

Švicarski ledeniki se krčijo z nezmanjšano intenzivnostjo, pri čemer je bila letošnja izguba prostornine četrta največja od začetka meritev leta 1950. Švicarska mreža za opazovanje ledenikov (Glamos) opozarja, da podnebne spremembe pospešeno »brišejo« švicarske ledenike.

Zaradi ekstremne vročine je na Švedskem leta 2024 popolnoma izginilo osem ledenikov, dodatnih trideset pa jih je ogroženih, opozarja glaciologinja Nina Kirchner. Po podatkih raziskovalnega centra Tarfala je to žalosten pokazatelj podnebnih sprememb. Strokovnjaki opozarjajo, da se ti ledeniki ne bodo obnovili v našem življenju, še posebej, če se bo globalno segrevanje nadaljevalo.

Študija je pokazala, da so ekstremne vremenske razmere, ki so pripomogle k uničujočim požarom na Iberskem polotoku to poletje, 40-krat bolj verjetne zaradi podnebnih sprememb. Vročina, suša in veter so prispevali k najhujši sezoni požarov v Španiji v zadnjih treh desetletjih. Strokovnjaki opozarjajo, da je prehod stran od fosilnih goriv nujen za preprečevanje še hujših posledic podnebnih sprememb.

Poročajo, da bo povezava med ledenikoma Hallstätter in Schladminger na območju Dachsteina v Zgornji Avstriji kmalu izginila, kar je posledica podnebnih sprememb, malo snega pozimi in visokih poletnih temperatur.

Močno monsunsko deževje je ohromilo Karachi, poplavilo ceste in stanovanjska območja ter povzročilo izpade električne energije. V mestu je umrlo najmanj sedem ljudi, meteorološki urad pa napoveduje nadaljnje padavine.

Članki agencije CNN poročajo o petih ključnih dogodkih dneva: prevzem policije v Washingtonu, dogajanje v Ukrajini, vrh na Aljaski, izbruh ledenika in najnovejše informacije o COVID-19. Poleg tega omenjajo trend na TikToku, ki slavi temne kolobarje pod očmi kot modni hit.

Glavno mesto Aljaske, Juneau, se je pripravljalo na morebitne rekordne poplave zaradi deževnice in taljenja snega, ki sta pritekala iz bazena, ki ga je zajezil ledenik Mendenhall. Pričakovali so val vode iz ledenika, ki je ogrožal znatne poplave.