Nova globalna študija, ki jo je vodila Švica, je pokazala, da imajo plazovi pomembno vlogo pri preživetju mnogih ledenikov, še posebej manjših. V nekaterih regijah plazovi prispevajo več kot petino snega na ledenikih. Marin Kneib, raziskovalec na Zvezni raziskovalni ustanovi za gozd, sneg in krajino (WSL), je izjavil, da ni pričakoval, da bo ta učinek globalno tako velik.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se raziskava osredotoča na globalni pojav, razumevanje vpliva plazov na ledenike prispeva k širši sliki podnebnih sprememb, ki posredno vplivajo tudi na Slovenijo.
Švicarski znanstveniki so v novi študiji ugotovili, da grozi izginotje do 4000 ledenikov letno zaradi podnebnih sprememb. Do leta 2100 naj bi izginila najmanj polovica vseh ledenikov.
Ledeniki v Srednji Aziji, ki so doslej veljali za izjemno odporne, so zaradi pomanjkanja snežnih padavin morda že leta 2018 presegli prelomno točko. Monitoring referenčnega ledenika v gorovju Pamir kaže na poslabšanje stanja ledenikov.
Študija je pokazala, da so švicarski ledeniki, ki jih podnebne spremembe nesorazmerno prizadenejo, v zadnjem desetletju izgubili četrtino svoje prostornine. Med letoma 2016 in 2022 je izginilo približno sto ledenikov.
Dolgotrajna suša v Čilu, ki traja že 15 let zaradi nizkih padavin in najtoplejšega desetletja doslej, trenutno blažijo talilne vode ledenikov v Andih. Vendar pa je mednarodna raziskovalna skupina, v kateri je sodeloval tudi Inštitut za znanost in tehnologijo Avstrija (ISTA), izračunala, da močno skrčeni ledeniki do konca stoletja ne bodo več mogli ublažiti podobnih megasuš.
Zaradi podnebnih sprememb se povečuje tveganje za naravne nesreče v Alpah, kot so zemeljski plazovi, podori skal, blato in poplave. To vpliva na pohodniške poti, plezalne poti in gorske koče. V Avstriji so zato razvili aplikacijo, ki bo s pomočjo digitalnega kartiranja nevarnih območij olajšala varno gibanje v gorah. Projekt vključuje sodelovanje z lokalnimi strokovnjaki.
Mednarodna študija je pokazala, da lahko globoki sežigi pozitivno vplivajo na delovanje pljuč. Globoko dihanje, ki spremlja sežiganje, naj bi igralo ključno vlogo pri obnovi prožnosti pljuč, so zapisali znanstveniki pod vodstvom Švicarske zvezne tehnike.
Čeprav se raziskava osredotoča na globalni pojav, razumevanje vpliva plazov na ledenike prispeva k širši sliki podnebnih sprememb, ki posredno vplivajo tudi na Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.