V nočnem ruskem letalskem napadu na regijo Zaporožje v jugozahodni Ukrajini je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, 35 pa ranjenih. Novico so potrdile lokalne ukrajinske oblasti, vključno z regionalnim guvernerjem Ivanom Fedorovim, ki je na Telegramu sporočil podrobnosti o napadu. Napadi so prizadeli tudi zapor, kar so poročale agencije Reuters in AFP, sklicujoč se na ukrajinsko vojsko in guvernerja Zaporožja.

Izraelska vojska je v nedeljo izvedla serijo novih letalskih napadov na tarče na jugu Libanona, pri čemer je bila po podatkih libanonskih oblasti ubita najmanj ena oseba. Izraelske sile so sporočile, da je bil cilj napada v mestu Bint Džbejl domnevni pripadnik gibanja Hezbolah, ki naj bi večkrat kršilo določila sporazuma o prekinitvi ognja. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je izraelsko letalstvo zadelo vozilo, kar je povzročilo smrtno žrtev. Operacija je vključevala tudi napade na infrastrukturo šiitskega gibanja severno od reke Litani, natančneje v skupnosti Kfar Hata, kjer so bili po poročanju lokalnih tiskovnih agencij močno poškodovani stanovanjski objekti. Izraelska vojska je pred tem izdala ukaz za takojšnjo evakuacijo prebivalcev tega območja, saj so ciljali na podzemne vojaške objekte Hezbolaha. Ti povračilni ukrepi so se zvrstili kljub prizadevanjem za ohranitev premirja, ki je stopilo v veljavo novembra lani. Napetosti med Izraelom in Hezbolahom ostajajo visoke, saj obe strani obtožujeta druga drugo kršitev dogovora. Medtem ko libanonska vojska zagotavlja, da je razorožila enote Hezbolaha južno od reke Litani v skladu z mednarodnimi dogovori, Izrael vztraja pri aktivnem uničevanju vojaških zmogljivosti gibanja, ki ga podpira Iran. Zadnji incidenti dodatno ogrožajo krhko stabilnost na mejnem območju, ki ga nadzorujejo mirovne sile Združenih narodov.

Tajska je dvakrat v enem dnevu uporabila lovce F-16 za napade na kambodžanske oborožene sile v obmebnem območju. Po navedbah tajskega ministra za zdravje je bilo v mejnih spopadih z Kambodžo ubitih enajst civilistov.

Izraelska vojska je izvedla serijo silovitih napadov na južni del Libanona, pri čemer je bila po podatkih libanonskih oblasti ubita najmanj ena oseba. Izrael trdi, da so bili napadi usmerjeni proti infrastrukturi, ki jo uporablja gibanje Hezbolah. Operacije predstavljajo nadaljevanje zaostrovanja razmer na libanonsko-izraelski meji, kjer se napadi v zadnjih dneh vrstijo skoraj neprekinjeno. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo žrtev, vendar identiteta ubite osebe javnosti še ni bila razkrita. Izraelska stran ob tem poudarja, da so njihove akcije odziv na prisotnost in aktivnosti oboroženih skupin na južnem območju sosednje države. Stopnjevanje nasilja vzbuja strah pred širitvijo konflikta v regiji, saj se incidenti ne omejujejo več zgolj na obmejni pas. Napad se je zgodil le dan po tem, ko so bili zabeleženi številni drugi incidenti, vključno z zračnimi napadi na vozila in civilno infrastrukturo. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj vsak nov napad povečuje tveganje za odprto vojno med Izraelom in Libanonom, kar bi destabiliziralo širši Bližnji vzhod.

Napetosti med dvema sosednjima državama so eskalirale v oborožen spopad, pri čemer obe strani obtožujeta druga drugo za začetek sovražnosti. Poročila navajajo, da sta vojski že izmenjali strele, medtem ko so civilisti postali tarča letalskih napadov, kar dodatno zaostruje že tako kritično situacijo.

Nedavni spopadi ob meji med Tajsko in Kambodžo so terjali najmanj 12 življenj in povzročili beg več kot 40.000 ljudi. Napetosti so se stopnjevale skoraj dva meseca pred izbruhom zadnjih spopadov. Združene države so pozvale k "takojšnji" prekinitvi spopadov in zaščiti civilistov.

Izraelska letalska orožja so znova ciljala stanovanjske zgradbe v Gazi, medtem ko so očividci poročali o izraelskem obstreljevanju v Deir al-Balahu. Izraelski tanki so prodrli v južna in vzhodna območja mesta Deir al-Balah. Izrael je tudi potrdil, da so njegove sile napadle pristanišče Hodeida v Jemnu, kar kaže na širjenje konflikta izven Gaze.

Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da so sile Združenih držav Amerike skupaj s partnerskimi silami 10. januarja 2024 izvedle vrsto povračilnih letalskih napadov na tarče teroristične skupine Islamska država po celotni Siriji. Operacija, ki se je začela ob 12.30 po vzhodnoameriškem času, je bila usmerjena v uničenje infrastrukturnih objektov in onemogočanje prihodnjih terorističnih napadov na pripadnike koalicijskih sil. V napadih so sodelovala bojna letala tipa F-15 in A-10, ki so vzletela z neimenovanih lokacij v regiji. Akcija predstavlja neposreden odziv na decembrski napad iz zasede v sirski Palmiri, v katerem so bili ubiti trije Američani – dva vojaka in civilni tolmač, trije vojaki pa so bili ranjeni. Odgovornost za ta napad je prevzela Islamska država. CENTCOM je v uradni izjavi poudaril, da ostajajo sile pod vodstvom ZDA neomajne v prizadevanjih za izkoreninjenje islamskega terorizma in zaščito svojih pripadnikov na Bližnjem vzhodu. Čeprav vojaško poveljstvo ni natančno opredelilo, katere partnerske države so sodelovale v tokratni operaciji, se napadi umeščajo v širši okvir stalnih operacij za preprečevanje ponovnega vzpona omenjene teroristične mreže. Razmere v Siriji ostajajo napete, saj koalicija nadaljuje s sistematičnim iskanjem in nevtralizacijo celic Islamske države, ki po navedbah vojaških virov še vedno ogrožajo varnost v regiji in širše.

Tajska je izvedla letalske napade na kambodžanske vojaške cilje ob njuni dolgo sporni meji, pri čemer je bil uporabljen bojni letal tajske vojske F-16. Ta dejanja so povečala napetosti med državama. Kambodža je zanikala tajsko različico dogodkov in obtožila tajske vojake, da so začeli napad.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnericami izvedla obsežno serijo letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Operacija, ki jo je osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) poimenovalo Operacija Hawkeye Strike, je bila izvedena v soboto, 10. januarja 2025, kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo prejšnji mesec. V decembrskem napadu v Palmiri so bili ubiti trije Američani, in sicer dva vojaka nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. V napadih je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z ameriškimi F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 preciznih izstrelkov na 35 različnih ciljev. Predsednik Donald Trump je operacijo odredil z namenom uničenja zmogljivosti teroristične organizacije in kot opozorilo, da bodo ZDA preganjale vse, ki škodujejo njihovim pripadnikom. Čeprav so bili cilji zadeti po vsej državi, natančne lokacije in število morebitnih žrtev na strani teroristov še niso uradno potrjeni. Vojaška akcija poteka v času povečanih napetosti v regiji, le dan po tem, ko so sirski uradniki sporočili, da so njihove varnostne sile aretirale vojaškega vodjo operacij Islamske države v Levantu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri pregonu teroristov, ki poskušajo ogroziti stabilnost in varnost njihovih enot na tleh. Napadi predstavljajo nadaljevanje dolgotrajnih prizadevanj za popolno izkoreninjenje ostankov Islamske države v Siriji in Iraku.

V vzhodnem delu Jemna so se močno zaostrili spopadi med silami, ki jih podpirata Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Savdska bojna letala so v zadnji operaciji bombardirala položaje milic pod okriljem Združenih arabskih emiratov, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med nekdanjima zaveznikoma v jemenski državljanski vojni. Napad na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC) se je zgodil v času, ko so s severa države prodrle tudi druge kopenske enote. Ob stopnjevanju vojaških dejavnosti je guverner province Hadramut na vzhodu države izdal ostro opozorilo pripadnikom sil, povezanih z Emirati. V svojem sporočilu je zahteval, naj te sile nemudoma omejijo svoje dejavnosti in prenehajo z izzivanjem, saj bodo v nasprotnem primeru deležne nadaljnjih povračilnih ukrepov. Dogodki kažejo na globok razkol znotraj koalicije, ki se bori proti uporniškim Hutijevcem, saj se lokalni interesi in strateški cilji Rijada in Abu Dabija vse bolj razhajajo. Trenutno stanje v Jemnu ostaja izjemno nestabilno, saj notranji spopadi med frakcijami dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so trajale približno petnajst minut. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so napadi, ki so jih domnevno izvedle sile Združenih držav Amerike, povzročili obsežne požare ter izpade električne energije v južnih in vzhodnih delih mesta. Očividci so poročali o zvokih nizko letečih letal in helikopterjev specialnih enot, kar nakazuje na usklajeno vojaško operacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom potrdil napotitev mornariške flote v Karibsko morje in nakazal možnost kopenskih napadov, ob tem pa izjavil, da so dnevi režima Nicolása Madura šteti. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je operacijo označil za neposredno vojaško posredovanje ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je mednarodno skupnost že pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav, saj gre po njegovih besedah za neposreden napad na Venezuelo.

V ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, katerega primarni cilj je bilo zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so med žrtvami tako vojaki kot civilisti. Venezuelska stran je Združene države Amerike obtožila izvedbe agresivnih napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Operacija, ki se je odvila v noči na soboto, je po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa potekala brez žrtev na ameriški strani, vendar so poročila s terena razkrila visoko število smrtnih žrtev med lokalnim prebivalstvom. Trump je v izjavah potrdil, da sta bila Maduro in Floresova ujeta in odpeljana v New York, medtem ko mednarodna skupnost ostro kritizira uporabo sile in vdor na ozemlje suverene države. Humanitarno stanje v Caracasu in okolici ostaja kritično, saj so eksplozije močno poškodovale ključno infrastrukturo.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Ameriška vojska je v seriji intenzivnih letalskih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas ciljala in zadela tamkajšnjo vojaško letalsko bazo La Carlota. Operacija je po dostopnih informacijah povzročila znatno materialno škodo na ključni vojaški infrastrukturi države. Posnetki z mesta dogodka potrjujejo, da je bil v napadu popolnoma uničen vsaj en protiletalski raketni sistem zemlja-zrak tipa BUK-M2E, ki ga uporablja venezuelska vojska. Napad predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, pri čemer so bile ameriške sile usmerjene v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti v samem središču prestolnice. Za zdaj uradni viri niso poročali o morebitnih žrtvah med vojaškim osebjem ali civilnim prebivalstvom, prav tako pa še ni uradne potrditve o širšem obsegu škode na letališču La Carlota, ki velja za eno strateško najpomembnejših točk v Caracasu. Venezuelska stran se na napad še ni uradno odzvala z obsežnejšim poročilom o stanju svoje zračne obrambe po incidentu.