Najnovejše raziskave odpirajo vrata razumevanju povezave virusa s Parkinsonovo boleznijo. Čeprav je človeški pegivirus običajno neškodljiv, so ga raziskovalci prvič odkrili v možganskih vzorcih Parkinsonovih bolnikov, kar kaže na možno povezavo. Sočasno je nova študija pokazala, da so psi sposobni zaznati Parkinsonovo bolezen z vonjem, in sicer iz izločkov kože, več let preden se pojavijo prvi simptomi. To bi lahko omogočilo zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje bolezni.

Po 18 dneh v vesolju so pri poljskem astronavtu Sławoszu Uznańskem-Wiśniewskem opazili opazne spremembe v zdravju. Zdravnik misije IGNIS, Alessandro Alcibiade, je za PAP povedal, da so v njegovih krvnih preiskavah odkrili podobne kazalnike kot pri ljudeh, ki so dolgo časa preživeli na polarnih postajah ali v podmornicah. To kaže na podobne učinke, ki jih ima bivanje v vesolju na človeško telo kot druge ekstremne razmere.

Raziskava je pokazala, da je umrljivost pri ženskah po menopavzi močno odvisna od obsega pasu. To odkritje poudarja pomen merjenja obsega pasu kot indikatorja tveganja za zdravje v tej starostni skupini.

Portugalska, natančneje Biobanka Inštituta Gulbenkian za molekularno medicino, je bila izbrana s strani Evropske vesoljske agencije (ESA) za shranjevanje in analizo bioloških vzorcev evropskih astronavtov. Že letos naj bi v državo prispelo šest tisoč vzorcev, vključno s krvjo, slino in urinom, kar Portugalsko postavlja v ospredje raziskav vpliva vesoljskih misij na človeško telo.

Nova študija v reviji Lancet opozarja, da se bo število smrti zaradi raka do leta 2050 močno povečalo, saj naj bi preseglo 18,5 milijona. Raziskovalci poudarjajo, da se je število novih primerov raka od leta 1990 več kot podvojilo. Kljub izboljšavam pri preživetju v bogatejših državah, države z nižjimi dohodki beležijo porast primerov, ne da bi jim uspelo zmanjšati umrljivost.

Nova raziskava univerze Princeton in Fundacije Simons je s pomočjo analize podatkov več kot 5000 otrok potrdila, da se otroci z avtizmom lahko razvijajo po različnih poteh. Medtem pa so japonski znanstveniki z univerze Mie dosegli preboj pri zdravljenju Downovega sindroma, saj jim je prvič uspelo odstraniti odvečno 21. kromosom na celični ravni.

V Ukrajini so potrdili 125 primerov različice COVID-19 "Stratus" in tri primere različice "Nimbus". Te različice se lažje širijo med mladimi in otroki, vendar ne povzročajo težjega poteka bolezni. Zaradi naraščajočega števila okužb s COVID-19 so v Centralni mestni klinični bolnišnici v Ivano-Frankivsku ponovno uvedli obvezno nošenje mask.

Ministrstvo za zdravje je zanikalo poročila, ki trdijo, da cepiva proti COVID-19 povečujejo tveganje za raka, pri čemer se sklicuje na pomanjkanje dokazov s strani WHO. Po drugi strani cepiva proti COVID-19 trenutno niso del zveznega sodišča za odškodnine za poškodbe, ki jih povzročijo cepiva. V Britanski Kolumbiji v Kanadi bodo kmalu na voljo cepiva proti gripi in COVID-19 v lekarnah, ki so dobro opremljene s hitrimi antigenskimi testi.

Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki bi lahko ponovno razvrstil marihuano kot manj nevarno drogo, kar bi odprlo nove možnosti za medicinsko uporabo. Ukaz usmerja ministrstvo za pravosodje, da pospeši postopek ponovne razvrstitve marihuane na zvezni ravni. Republikanski zakonodajalci so se odzvali z nasprotovanjem tej potezi.

Najnovejša raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je potrdila, da ostaja redno cepljenje najučinkovitejši način za preprečevanje hudih oblik bolezni covid-19, čeprav je bilo uradno konec pandemije že razglašeno. Raziskava, ki jo je izvedel regionalni urad WHO za Evropo, poudarja, da virus še vedno povzroča hospitalizacije in smrtne žrtve po celotni celini in v sosednjih regijah. Študija dokazuje, da so posamezniki, ki prejmejo pravočasne poživitvene odmerke, bistveno manj izpostavljeni tveganju za razvoj težjega poteka bolezni ali potrebo po intenzivni negi. Kljub temu da covid-19 ne povzroča več tolikšnih motenj v javnem življenju, kot smo jim bili priča med svetovnim izrednim zdravstvenim stanjem, strokovnjaki opozarjajo na nujnost vzdrževanja imunosti. Raziskovalci izpostavljajo, da virus še naprej kroži in se spreminja, zato pravočasno cepljenje ostaja prednostna naloga za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva in razbremenitev zdravstvenih sistemov. Rezultati študije služijo kot strokovna podlaga za nadaljnje strategije cepljenja v evropski regiji, kjer so podatki o nadzoru nad virusom v zadnjem obdobju postali omejeni.

Študija je pokazala, da zgodnje in pogosto uvajanje arašidov v prehrano dojenčkov pomaga preprečevati alergije na arašide. Ta pristop naj bi pomagal približno 60.000 otrokom, od tega 40.000 otrokom, ki bi sicer razvili alergijo na arašide. Sprememba v medicinski praksi ima velik vpliv v realnem svetu.

Raziskovalci z indijskega inštituta Vallabhbhai Patel Chest so v novi študiji, ki jo je podprl ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), opozorili na povečano smrtnost in hitro globalno širjenje glive Candida auris. Ta vrsta glive, ki je razvila odpornost proti večini obstoječih zdravil, predstavlja vse večjo grožnjo v zdravstvenih ustanovah po vsem svetu. Po podatkih raziskave invazivne glivične okužbe letno prizadenejo že več kot šest milijonov ljudi, pri čemer stopnja smrtnosti pogosto presega 50 odstotkov, zlasti pri pacientih z oslabljenim imunskim sistemom. Izsledki študije poudarjajo, da Candida auris postaja vse bolj smrtonosna, njena prisotnost v bolnišničnih okoljih pa otežuje zdravljenje kritično bolnih. Avtorji opozarjajo na nujnost vzpostavitve boljših diagnostičnih metod in nadzornih mehanizmov, saj se gliva širi preko meja in postaja endemična v številnih regijah. Raziskava izpostavlja kritično točko v sodobni medicini, kjer odpornost na protiglivna zdravila (antimikotike) omejuje možnosti uspešnega zdravljenja in povečuje tveganje za izbruhe v oskrbovalnih ustanovah.

Obsežna kohortna študija, izvedena v Združenih državah Amerike, je razkrila, da imajo posamezniki, ki uživajo velike količine visoko predelanih živil, znatno večje tveganje za razvoj pljučnega raka. Raziskovalci so ugotovitve objavili v strokovni reviji Thorax, pri čemer so rezultate prilagodili dejavnikom tveganja, kot je kajenje. Analiza podatkov kaže, da prehrana, bogata z industrijsko obdelanimi izdelki, negativno vpliva na zdravje dihal neodvisno od drugih življenjskih navad. Te ugotovitve nadgrajujejo predhodne dokaze o škodljivosti ultra-predelanih živil, ki so že v preteklosti kazali na povezave z različnimi kroničnimi boleznimi in drugimi neugodnimi zdravstvenimi izidi. Raziskava poudarja pomen prehranskih smernic pri preprečevanju onkoloških obolenj v sodobni družbi.

Nova raziskava potrjuje, da je zgodnje uvajanje arašidov v prehrano dojenčkov imelo velik vpliv v resničnem svetu. Alergija na arašide nastane, ko imunski sistem telesa napačno prepozna beljakovine v arašidih kot škodljive in sproži alergijske simptome.

Raziskovalci z univerzitetnih bolnišnic v Clevelandu in univerze Johns Hopkins so v novih študijah na živalskih modelih dokazali, da bi bilo mogoče Alzheimerjevo bolezen ne le upočasniti, temveč celo ozdraviti. Znanstveniki so se osredotočili na obnovitev ravnovesja v možganih z zvišanjem ravni energetske molekule NAD+ in ciljanjem na specifičen protein, ki proizvaja vodikov sulfid. Ti pristopi so pokazali velik potencial za izboljšanje kognitivnih funkcij in obnovo nevrološkega zdravja. Izsledki prinašajo novo upanje za bolnike, saj raziskave presegajo dosedanje metode, ki so se osredotočale predvsem na obvladovanje simptomov. Študija univerze Johns Hopkins izpostavlja protein, ki v možganih proizvaja plin vodikov sulfid, kot ključno terapevtsko tarčo. Z manipulacijo tega procesa bi lahko neposredno vplivali na razvoj bolezni. Čeprav so bili poskusi izvedeni na živalih, rezultati utirajo pot novim kliničnim raziskavam na ljudeh, kar bi lahko korenito spremenilo zdravljenje demence v prihodnosti.

Mednarodna skupina znanstvenikov je z uporabo umetne inteligence odkrila dva nova biološka podtipa multiple skleroze, kar predstavlja pomemben mejnik pri razumevanju te kompleksne avtoimunske bolezni. Raziskava, ki je bila objavljena v ugledni strokovni reviji Brain, je temeljila na analizi podatkov 600 bolnikov. Raziskovalci so kombinirali rezultate krvnih preiskav na prisotnost proteina sNfL (serumski laki lanac neurofilamenta), ki služi kot biomarker za poškodbe živčevja, ter posnetke možganov z magnetno resonanco (MRI). Identifikacija teh specifičnih podtipov bi lahko korenito spremenila način zdravljenja, saj odpira pot do personalizirane medicine. Namesto splošnega pristopa bodo zdravniki v prihodnosti morda lahko prilagodili terapije posameznemu biološkemu profilu bolnika, kar bi izboljšalo dolgoročne izide bolezni in zmanjšalo tveganje za invalidnost. Uporaba umetne inteligence se je v tem procesu izkazala za ključno, saj je omogočila prepoznavanje vzorcev v obsežnih naborih podatkov, ki so bili s tradicionalnimi metodami analize težko ulovljivi.

Ženske, zaposlene v gostinstvu, so se združile, da bi podprle svojo kolegico in zbrale sredstva za pomembne raziskave o testu za zgodnje odkrivanje raka jajčnikov, s ciljem okrepiti prizadevanja za preprečevanje te bolezni.

Nova študija, objavljena v The Lancet Infectious Diseases, je pokazala, da se tveganje za dolgotrajni COVID pri otrocih podvoji po drugi okužbi. Študija je zajela več kot 460.000 otrok in mladostnikov iz 40 pediatričnih bolnišnic v ZDA. Poleg tega so rezultati testov MCAS v Massachusettsu razkrili, da se šole še vedno soočajo z učnimi izzivi po pandemiji COVID-19. Opazili so tudi, da COVID še vedno kroži, o čemer pričajo sprejemi v bolnišnice, povezani s tem virusom.

Članki razkrivajo raznolike poglede na cepiva in imunost. Raziskava na Columbia University obravnava redko mutacijo, ki bi lahko nudila široko imunost proti virusom. V ZDA se znižuje stopnja cepljenja otrok, kar povečuje tveganje za izbruh ošpic. Medtem nekatere medicinske šole še vedno zahtevajo obvezno cepljenje proti COVID-19 za študente, kar sproža polemike o stranskih učinkih in avtonomiji. Odvija se tudi razprava o vlogi Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki s svojimi stališči proti cepljenju povzroča razdor v medicinski skupnosti. V Zahodni Virginiji poteka pravni spor glede verskih izjem pri cepljenju. Raziskava Univerze Yale o poškodbah zaradi cepiv je bila cenzurirana, kar poudarja potrebo po znanstveni reformi.

Nova študija kaže, da lahko en odmerek cepiva proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) nudi zaščito starejšim odraslim skozi dve sezoni prehladov in gripe, čeprav zaščita sčasoma upada. Ena sama doza cepiva proti RSV nudi 58-odstotno zaščito pred hospitalizacijo pri starejših odraslih, vendar je učinkovitost pri imunokompromitiranih posameznikih različna. Poleg tega pediatri priporočajo cepljenje otrok zaradi skrbi za njihovo zdravje in na podlagi znanstvenih dokazov, ne zaradi finančnega dobička, saj večina praks pri cepljenju otrok z zasebnim zavarovanjem le pokrije stroške ali celo izgubi denar.