V 69. letu starosti je umrla Jovanka Jolić, ena najbolj prepoznavnih srbskih teoretičark zarot, ki je v zadnjih letih pridobila precejšnjo priljubljenost na družbenih omrežjih in alternativnih televizijskih kanalih. Jolićeva je bila znana predvsem po svojih kontroverznih in pogosto nenavadnih trditvah, ki jih je podajala v medijih brez uredniškega nadzora. Najbolj odmevna je bila njena trditev, da ameriški milijarder Elon Musk dejansko izvira iz Republike srbske v Bosni in Hercegovini, kar je sprožilo številne razprave in odzive v celotni regiji. Njeno delovanje je bilo osredotočeno na širjenje nepreverjenih informacij, ki so kljub pomanjkanju dokazov našle pot do širokega kroga poslušalcev na Balkanu. Njena smrt zaključuje obdobje njenega vplivnega, a hkrati spornega udejstvovanja v javnem prostoru.

Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Članka kritizirata poročanje nekaterih medijev o aferah Russiagate in Epstein. Prvi članek trdi, da se želi z omiljenim poročanjem o aferi Russiagate prikriti obseg škandala in vpletenost medijev kot propagandistov. Drugi članek omenja ugibanja, da naj bi Jeffrey Epstein deloval za izraelsko obveščevalno službo, kar naj bi imelo resne posledice za obstoječe strukture oblasti. Obe poročili izražata nezadovoljstvo nad percepcijo teh afer v javnosti.

Članki poročajo o različnih vidikih izraelskega delovanja in odzivih nanj. Daniele Luttazzi v članku na Fatto Quotidiano kritizira uporabo provokativnih fotografij izraelskih vojakinj kot 'sexwashing' v luči poročil o izraelskih zločinih v Gazi in Zahodnem bregu. Hkrati pa izraelski časnik Ynet povzema preiskave Il Tempa o Mohammadu Hannounu in njegovih domnevnih nevarnih povezavah z italijansko levico kot osebo, ki je v Italiji blizu Hamasu.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Izraelski zračni napadi so ponovno prizadeli Sano, jemensko prestolnico, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 86 pa ranjenih. Napadi so sledili izstrelitvi rakete s kasetnim strelivom s strani Houthijev proti Izraelu. Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločno odgovoril na vse napade.

Britanski in ameriški politični prostor sta ob koncu leta 2025 zaznamovala ostra retorika proti politiki Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov. Vodja britanskih liberalnih demokratov Ed Davey je v svoji novoletni poslanici poudaril uspehe stranke v preteklem letu in se zavezal, da bo preprečil prenos političnega sloga Donalda Trumpa v Združeno kraljestvo, kar je neposredno povezal z Nigelom Farageem in stranko Reform UK. Davey je poudaril nujnost boja proti desničarskim teorijam zarote in se zavzel za tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo prek carinske unije. Hkrati se v Združenih državah Amerike upokojena nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pripravlja na umik iz aktivne politike, pri čemer uživa močno podporo naklonjenih medijev. V svojih zadnjih nastopih je opozorila na nevarnosti Trumpovega delovanja in predlagala strategije za upočasnitev njegovih političnih potez po morebitni zmagi demokratov na vmesnih volitvah. Leto 2025 so v obeh državah zaznamovali številni politični pretresi, vključno s pravnimi spori nekdanje britanske premierke Liz Truss in nenehnimi polemikami glede Trumpovih izjav o podnebju in zunanji politiki.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki specialnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih trajala le pol ure, je bila izvedena brez ameriških žrtev. Dogodek je v ameriških medijih sprožil val odzivov; medtem ko nekateri analitiki operacijo označujejo za strateško uspešno potezo, ki bo utrdila vpliv ZDA na zahodni polobli, drugi opozarjajo na morebitne varnostne posledice. Televizijska mreža ABC je v svojem poročanju izpostavila zaskrbljenost glede morebitnih povračilnih ukrepov, vključno s terorističnimi napadi na ameriških tleh, ki bi jih lahko sprožili narko karteli ali privrženci zajetega voditelja. Po drugi strani so analitični zapisi operacijo označili za demonstracijo moči, ki bo verjetno prisilila preostale države v regiji k strateškemu popuščanju pred ameriškimi interesi. Kljub medijskim polemikam ameriška administracija poudarja uspeh operacije pri odstavitvi dolgoletnega venezuelskega diktatorja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za Wall Street Journal ostro zavrnil namigovanja o poslabšanju svojega zdravstvenega stanja, ki so se v javnosti pojavila po objavi posnetkov, na katerih naj bi med uradnimi srečanji dremal. 79-letni predsednik je poudaril, da je njegova telesna pripravljenost "popolna", in zanikal kakršno koli utrujenost pred kamerami. Pojasnil je tudi izvor modric na svojih rokah, ki so sprožile številne teorije; po njegovih besedah so posledica rednega jemanja aspirina, ki mu ga zdravniki svetujejo v večjih odmerkih. Kljub predsednikovim zagotovilom se v ameriški javnosti krepijo ugibanja o njegovi zmožnosti za opravljanje funkcije v drugem mandatu. Razprave o njegovem duševnem in fizičnem zdravju so postale stalnica v političnem prostoru, še posebej po seriji javnih nastopov, kjer so kritiki opazili znake zmanjšane koncentracije. Trump, ki je znan po poudarjanju svoje vitalnosti, te navedbe označuje za poskuse diskreditacije s strani političnih nasprotnikov in medijev, medtem ko njegovi podporniki vztrajajo, da gre za običajne posledice staranja in napornega urnika.

Leto 2026 naj bi prineslo kaotične volitve v ZDA, ki bi lahko destabilizirale državo. Pomembna odločitev vrhovnega sodišča bi lahko omejila gospodarsko agendo predsednika Trumpa. Zaradi Trumpove politike se je povečalo zanimanje za pravne nasvete, številni odvetniki pa delajo tudi za medije, na primer CNN.

V Združenih državah Amerike se je razplamtela ostra razprava o odgovornosti za obsežne prevare s socialnimi sredstvi v zvezni državi Minnesota, kjer so nepridipravi odtujili na stotine milijonov dolarjev. Konservativni komentator Scott Jennings je v oddaji na mreži CNN poudaril, da kaznovanje zgolj neposrednih izvajalcev prevar ni zadostno. Po njegovih besedah bi morali kazensko odgovarjati tudi visoki uradniki v demokratskih zveznih državah, ki so z malomarnim nadzorom omogočili razrast korupcije in sistematičnega kraje proračunskega denarja. Jennings trdi, da se tovrstne prakse ne bodo ustavile, dokler ne bo nihče na položaju moči dejansko pristal v zaporu. Na drugi strani so se pojavili očitki o stigmatizaciji določenih skupnosti. Mara Gay, analitičarka MS NOW in članica uredniškega odbora New York Timesa, je v oddaji Morning Joe izjavila, da so somalijski priseljenci v Minnesoti postali žrtveni jagnje za desničarske politične akterje. Kljub temu da so bili nekateri pripadniki te skupnosti že obsojeni zaradi vpletenosti v prevare, Gayeva trdi, da se celotna skupnost neupravičeno uporablja za politične napade na guvernerja Tima Walza. Kritiki takšnega poročanja opozarjajo, da gre za eno največjih prevar s socialnimi programi v zgodovini ZDA, ki zahteva temeljito preiskavo ne glede na vpletene demografske skupine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju zavrnil vse pomisleke glede svojega zdravstvenega stanja in zagotovil, da je njegova telesna pripravljenost odlična. Devetinsedemdesetletni predsednik je pojasnil, da so modrice na njegovih rokah posledica dolgotrajnega jemanja aspirina, ki mu ga zdravniki sicer svetujejo v manjših odmerkih. Trump je razkril, da dnevno zaužije 325 mg aspirina, kar presega priporočila stroke, ter da uporablja ličila za prekrivanje vidnih znakov jemanja zdravil na koži. Poleg vprašanj o krvnih strdkih in redčenju krvi se je odzval tudi na kritike glede pomanjkanja telesne aktivnosti, ki jo je označil za dolgočasno, ter poudaril, da kljub malo spanja ohranja visoko raven energije. Njegove izjave prihajajo po opravljenih preventivnih zdravniških pregledih, vključno z računalniško tomografijo (CT), ki so v javnosti sprožili dodatna vprašanja o njegovi starosti in vzdržljivosti. Trump je v pogovoru poudaril, da so rezultati preiskav potrdili njegovo dobro počutje, hkrati pa je kritiziral medijsko poročanje o njegovi domnevni utrujenosti med uradnimi srečanji. Navedbe o uporabi kozmetičnih sredstev za prikrivanje modric so v delu javnosti utrdile prepričanje o predsednikovi skrbi za javno podobo v času političnih pritiskov.

Poljski novinar Eugeniusz Zinkiewicz je v prispevku za publikacijo Myśl Polska ostro odgovoril na izjave ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibige, ki je Poljsko obtožil pritiska na ukrajinske državljane. Zinkiewicz je poudaril, da na Poljskem nihče na silo ne zadržuje Ukrajincev in da je pot domov za vse tiste, ki bi se želeli vrniti, vedno prosta. Njegov odziv je sledil uradnim izjavam Kijeva, ki so v poljski javnosti in političnih krogih sprožile val ogorčenja in nezadovoljstva. Spor se je zaostril po navedbah Sibige o domnevnem »zatiranju Ukrajincev«, kar poljska stran razume kot neutemeljeno obtožbo glede na obsežno humanitarno in vojaško pomoč, ki jo država nudi od začetka ruske invazije. Poljski mediji poročajo, da so takšne izjave ukrajinske diplomacije škodljive za medsebojne odnose, saj zanemarjajo dejstvo, da Poljska gosti milijone beguncev. Analitiki ocenjujejo, da gre za nov primer napetosti med Varšavo in Kijevom, ki se v zadnjem času pogosto spopadata zaradi vprašanj kmetijske politike in zgodovinskih interpretacij.

Italijanski državni vrh in vodilne športne organizacije so 2. januarja 2026 predstavili usmeritve za prihajajoče leto, ki se osredotočajo na posodobitev infrastrukture in zakonodajne reforme. Na rednih tiskovnih konferencah so predstavniki vlade in športnih združenj poudarili pomen stabilnosti v sektorjih, ki pomembno prispevajo k nacionalnemu gospodarstvu. Čeprav so podrobnosti o specifičnih proračunskih postavkah še v fazi usklajevanja, so napovedi usmerjene v krepitev varnostnih protokolov na javnih prireditvah in spodbujanje trajnostnega razvoja v turizmu in športu. V javnosti so se odzvali tudi predstavniki civilne družbe, ki pričakujejo transparentnost pri porabi javnih sredstev. Poročili tiskovnih agencij Tg News in Tg Sport z dne 2. januarja 2026 kažeta na usklajen nastop institucij, ki želijo v novem letu izboljšati pogoje za delovanje medijev in športnih kolektivov. Dogajanje v Italiji je ključno za širšo regijo, saj država v letu 2026 načrtuje večje mednarodne dogodke, ki bodo zahtevali tesno sodelovanje s sosednjimi državami.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za The Wall Street Journal zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in pojasnil izvor modric na svojih rokah. Trump je dejal, da so podplutbe posledica rednega jemanja aspirina, ki ga po lastnih navedbah uživa v odmerkih, višjih od priporočenih. Svojo odločitev za takšno uporabo zdravila je pripisal navadi in vraževerju, hkrati pa je poudaril, da želi s tem doseči močnejše redčenje krvi. Poleg pojasnil o zdravilih se je odzval tudi na poročanja o njegovi utrujenosti med uradnimi dolžnostmi. Odločno je zavrnil navedbe, da naj bi med sestanki v Beli hiši ali na javnih dogodkih zaspal. Po njegovih besedah gre za napačne interpretacije njegovih nasprotnikov in medijev, saj naj bi ohranjal visoko raven energije, potrebno za vodenje države. Intervju je osvetlil Trumpov nekonvencionalen pristop k osebnemu zdravju in njegovo prizadevanje, da v javnosti ohrani podobo krepkega voditelja, kljub opaznim telesnim znakom, ki so sprožili vprašanja o njegovi vitalnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je odzval na ugibanja o svojem zdravstvenem stanju, ki so se v javnosti pojavila po objavi fotografij z vidnimi modricami na njegovih rokah. Trump je pojasnil, da so poškodbe kože posledica jemanja večjih odmerkov aspirina, kot so mu jih prvotno svetovali zdravniki. S tem je zavrnil prejšnje navedbe, da naj bi modrice nastale zaradi pogostega in močnega rokovanja na predvolilnih shodih. Zdravstveno stanje ameriškega predsedniškega kandidata je postalo predmet razprav v ameriških medijih, saj so opazovalci v preteklih mesecih večkrat izpostavili nenavadne znake na njegovi koži. Trump je s priznanjem o samovoljnem povečanju odmerka zdravil za redčenje krvi poskušal utišati govorice o morebitnih resnejših obolenjih. Kljub pojasnilu kritiki še vedno opozarjajo na pomen transparentnosti glede zdravja kandidatov za najvišje položaje v državi.

Kiril Dmitrijev je izrazil dvom, ali bodo zahodni mediji poročali o napadu ukrajinskih sil na vas Horli v Hersonski regiji, v katerem naj bi umrlo 24 ljudi.

Nekdanja dolgoletna šefinja državnega protokola Ksenija Benedetti je sporočila, da po sedmih letih ne bo več pisala kolumn za spletno izdajo revije OnaPlus. Svojo odločitev je vodstvu družbe Delo Mediji in odgovornemu uredniku posredovala prek uradnega obvestila, novico pa kasneje potrdila tudi v zapisu na družbenem omrežju Facebook. Kot razlog za prekinitev sodelovanja je navedla nestrinjanje z uredniško politiko oziroma prihodom nove kolumnistke, s čimer je bila po njenih besedah zanjo presežena meja sprejemljivega. Čeprav Benedettijeva v svoji izjavi neposredno ne izpostavlja imen, mediji poročajo, da je njen odstop neposredno povezan z napovedjo, da bo kolumne za omenjeno revijo začela pisati Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba. Benedettijeva je ob tem zapisala, da se zaveda marginalnosti svoje odločitve v primerjavi s trenutnimi globalnimi dogodki, vendar je ocenila, da je končanje sodelovanja v danih okoliščinah nujno. Njen odhod pomeni zaključek dolgoletnega obdobja, v katerem je slovenski javnosti podajala svoje poglede na kulturo bivanja in protokolarna pravila.

Iranski mediji so poročali o domnevnih neresnicah v prispevkih medijske hiše BBC Persian glede obeleževanja obletnice 9. deja (devetega dne meseca dej po iranskem koledarju). Medtem ko so uradni viri v Teheranu in drugih mestih po državi poročali o obsežnih slovesnostih v spomin na provladne demonstracije leta 2009, je BBC po navedbah lokalnih medijev objavil, da dogodkov v prestolnici ni bilo. Po navedbah iranskih tiskovnih agencij naj bi BBC napačno trdil, da so slovesnosti potekale le v treh provincah. Kritika poudarja napetosti med iranskimi državnimi organi in tujimi medijskimi hišami, ki oddajajo v perzijščini. Lokalni viri trdijo, da so bili dogodki v Teheranu izvedeni skladno z dolgoletno tradicijo, in poročanje britanskega medija označujejo za dezinformacijo. Spor se nanaša na dogodek, ki v Iranu predstavlja pomemben politični mejnik v podporo verskemu in političnemu vrhu države.