Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".

Kolektiv TVNET GRUPAS je izrazil nestrinjanje s poskusom denonsacije Istanbulske konvencije v Latviji, ki se nanaša na boj proti nasilju nad ženskami. Čeprav je postopek začasno ustavljen, prihodnji dogodki odvisni od zmožnosti družbe, da brani svoje pravice do človeka vrednega življenja in spoštljivega odnosa.

Misija Združenih narodov za pomoč Afganistanu (UNAMA) je ob dnevu človekovih pravic poudarila, da morajo afganistanske oblasti sprejeti ukrepe za uskladitev z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic. UNAMA je dodala, da je to ne le pravna dolžnost, ampak tudi praktična pot do miru in razvoja. Opozorili so, da so ženske in nekdanji uradniki še vedno ogroženi, ter da so številne temeljne svoboščine omejene.

Evropske in mednarodne organizacije za zaščito kulturne dediščine so ponovno pozvale srbske oblasti, naj umaknejo predlagani zakon Lex Specialis, ki se nanaša na modernistični kompleks Generalštaba v Beogradu. Poudarile so pomen ohranjanja te arhitekturne dediščine.

Zvezno sodišče je odločilo, da je Trumpova administracija kršila ustavne pravice Harvarda, ker je zadrževala zvezna sredstva zaradi pravilnika o antisemitizmu. Zamrznjenih je bilo več kot 2,2 milijarde dolarjev sredstev. Medtem pa pravni strokovnjak Fadi Farhat trdi, da Združeno kraljestvo nima zakonske obveznosti, da bi nemudoma zagotovilo nastanitev prosilcem za azil.

Nemška vlada meni, da nekdanje nemške kolonije nimajo pravice do reparacijskih plačil, saj koncept odškodnine ni uporaben. Kljub temu želi koalicija obravnavati 'storjeno krivico' med nemško kolonialno vladavino, v kateri je umrlo na desettisoče ljudi.