Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je izrazila oster protest nad novim sistemom parkiranja v Ljubljani, ki po njihovi oceni prinaša nesorazmerno visoke stroške za uporabnike. Največje kritike so usmerjene v pavšalno obračunavanje nočne tarife, ki na parkiriščih z zapornicami znaša štiri evre, na območjih s parkomati pa dva evra. ZPS izpostavlja, da takšen sistem ne odraža dejanske uporabe parkirnega mesta, saj morajo vozniki plačati polno ceno ne glede na dolžino postanka. Potrošniška organizacija mestnim oblastem predlaga uvedbo pravičnejšega sistema, po katerem bi uporabniki plačevali le za dejanski čas parkiranja. Trenutna ureditev, kjer ura in pol parkiranja v Tivoliju stane kar pet evrov, po mnenju ZPS predstavlja preveliko finančno breme za prebivalce in obiskovalce prestolnice. Opozorila so se pojavila kmalu po uvedbi novih cenikov, ki so korenito posegli v dostopnost mirujočega prometa v mestu. Spremembe vplivajo predvsem na tiste uporabnike, ki parkirišča potrebujejo v nočnem času med 22. oziroma 24. uro in 6. uro zjutraj. ZPS poudarja, da fiksni zneski namesto urnih postavk kaznujejo tiste, ki parkirni prostor zasedejo le za kratek čas, hkrati pa povečujejo skupne stroške mobilnosti v Ljubljani.

Mestne oblasti v San Franciscu so 22. julija potrdile novo dvourno omejitev parkiranja za vsa prevelika vozila. Cilj te politike, ki je bila sprejeta z glasovanjem 9 proti 2, je preprečiti, da bi brezdomci živeli v avtodomih, in ponovno pridobiti javne površine po mestu.

Taksisti in vozniki vozil za zasebni najem v Glasgowu so se zbrali na shodu v mestnem središču, da bi podprli ohranitev veljavnih omejitev števila taksijev in vozil za zasebni najem. Mestni svet Glasgowa trenutno pregleduje svojo politiko prekomerne ponudbe, podjetje Uber pa si prizadeva za odpravo omejitve števila vozil za zasebni najem. Vožniki opozarjajo, da bi odprava omejitve ogrozila njihovo sposobnost preživetja in varnost javnosti.

Mestna občina Toulouse je Koordinacijski zvezi ruralne Haute-Garonne poslala račun v višini 1.900 evrov za čiščenje po protestu kmetov, ki je potekal v torek zvečer. Kmetje so protestirali proti peticiji o zakonu Duplomb in pred lokal EELV, ki podpira peticijo, odvrgli gnoj, odpadke, volno in jajca. Slednje je terjalo mobilizacijo 18 občinskih uslužbencev za čiščenje.

San Francisco je sprejel stroge nove omejitve parkiranja za velika vozila, ki učinkovito prepovedujejo brezdomcem, da živijo v avtodomih. Župan in mestni odbor sta odločitev utemeljila s potrebo po čiščenju pločnikov in preprečevanju nabiranja smeti. Nova mestna omejitev določa dve uri parkiranja za velika vozila.

Županja Washingtona, Muriel Bowser, je izrazila zaupanje v vrnitev ekipe Washington Commanders v mesto, kljub grožnjam predsednika Trumpa glede pogodbe o stadionu. Ekipa še vedno potrebuje odobritev mestnega sveta D.C. za selitev. Medtem je v NBA, Bradley Beal, novinec pri Los Angeles Clippers, odstopil svojo številko 3 Chrisu Paulu, ki se vrača v ekipo.

San Francisco je sprejel novo politiko, ki brezdomcem prepoveduje bivanje v avtodomih z uvedbo omejitve parkiranja. Ta poteza je del zaveze župana Daniela Lurieja k čiščenju ulic San Francisca. Politika, ki jo mora dokončno potrditi nadzorni odbor San Francisca, se osredotoča na vsaj 400 rekreacijskih vozil.

San Francisco namerava prepovedati brezdomcem bivanje v avtodomih z uvedbo strogih omejitev parkiranja. Županja trdi, da so te omejitve nujne za ohranjanje čistih pločnikov in preprečevanje kopičenja smeti. Nova politika, ki čaka na končno odobritev, se bo nanašala na vsaj 400 rekreacijskih vozil, ki jih uporabljajo brezdomci.

Uprava zagrebške Arene je po burnih odzivih javnosti sprejela nova, znatno strožja pravila glede uporabe fašističnih in ustaških simbolov na vseh dogodkih v dvorani. Nova uredba izrecno prepoveduje uporabo ustaških pokličev, vključno s spornim geslom »Za dom spremni«, ter vseh drugih simbolov, povezanih s fašističnimi režimi. Odločitev vodstva največje hrvaške dvorane sledi prizadevanjem za preprečevanje širjenja sovražnega govora in poveličevanja totalitarnih režimov na javnih prireditvah. Za kršitelje so predvidene jasne in dolgoročne sankcije, ki vključujejo prepoved vstopa na prihodnje dogodke. Ukrep velja tako za posamezne obiskovalce kot za organizatorje prireditev, ki bi dopuščali tovrstne incidente. S temi koraki želi Arena Zagreb zaščititi ugled ustanove in zagotoviti varno okolje za vse udeležence, hkrati pa se odziva na dolgoletne kritike glede občasnega pojavljanja skrajnih simbolov na koncertih in športnih dogodkih v hrvaški prestolnici.

Mestne oblasti v Rimu so s sredino januarja uveljavile novo prometno ureditev v središču mesta, ki omejuje hitrost vožnje na 30 kilometrov na uro. Glavni namen tega ukrepa je znatno izboljšanje prometne varnosti v italijanski prestolnici, ki se že dlje časa trudi zmanjšati število prometnih nesreč v gosto naseljenih območjih. Nova omejitev velja za širši mestni center, kjer se prepletajo poti pešcev, turistov in motoriziranega prometa. S tem korakom se Rim pridružuje številnim drugim evropskim prestolnicam, ki z zmanjševanjem hitrosti v urbanih okoljih spodbujajo trajnostno mobilnost in zmanjšujejo hrup ter emisije. Pristojne službe so pred uveljavitvijo spremembe poskrbele za namestitev nove prometne signalizacije, policija pa bo v začetnem obdobju izvajala poostren nadzor nad spoštovanjem nove omejitve. Poleg večje varnosti pešcev oblasti pričakujejo tudi bolj tekoč promet in zmanjšanje resnosti morebitnih trkov.

Mestna občina Rim je v svojem središču s 15. januarjem uvedla novo omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Ukrep ne velja le za ozke ulice v zgodovinskem delu mesta, temveč vključuje tudi širše prometne žile, ki so bile do sedaj predmet višjih omejitev. Tehnične ekipe so v dneh pred uveljavitvijo pospešeno nameščale ustrezno prometno signalizacijo po celotnem območju omejitve. Glavni cilj mestne uprave pod vodstvom rimskega župana je izboljšanje prometne varnosti in ambiciozen načrt za popolno odpravo smrtnih žrtev na mestnih cestah. S tem se italijanska prestolnica pridružuje trendu evropskih metropol, ki s strožjimi omejitvami hitrosti skušajo zaščititi pešce in kolesarje ter hkrati zmanjšati stopnjo hrupa in izpustov v strnjenih mestnih jedrih. Odločitev je naletela na raznolike odzive, vendar mestni uradniki vztrajajo, da je varnost državljanov prednostna naloga.

Trgovci v četrti Baixa v Lizboni so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila ropov, ki se dogajajo skoraj vsakodnevno. Združenje za dinamizacijo Baixe Pombaline (ADBP) poroča o "skrb vzbujajočem povprečju petih do šestih primerov na noč", kar dodatno poslabšuje že obstoječe težave v tem mestnem območju. Trgovci pozivajo vlado k nujnemu posredovanju za rešitev te varnostne krize.

Delavski sindikati v Bostonu so v četrtek na mestni hiši organizirali shod, na katerem so izrazili svoje pomisleke glede tehnologije samovozečih vozil. Prometni delavci so mestni svet pozvali k zaščiti njihovih delovnih mest in javne varnosti, saj se bojijo, da bi samovozeči taksiji lahko ogrozili tako varnost potnikov kot tudi obstoj delovnih mest v prometnem sektorju.

Prebivalci Geldrop-Mierla so zaskrbljeni zaradi varnosti na Eindhovenseweg, potem ko je sredi junija na tej cesti umrl kolesar. Občani trdijo, da tamkajšnji vozniki pogosto vozijo nepremišljeno. Kljub pritisku sosedov občina zaenkrat nima načrtov za spremembo ureditve ceste. Medtem pa se po vsej državi širi politika 30-kilometrskih območij, kar nekateri vidijo kot poskus 'prevzgoje' voznikov in ustvarjanje prometno utesnjenih območij z ovirami in zoženji.

V Amsterdamu so zaznali opazno povečanje uporabe trdih drog na javnih mestih, pri čemer se težave osredotočajo predvsem na uživanje cracka. Prebivalci različnih mestnih četrti poročajo o vse večji vidnosti odvisnikov, ki droge uživajo na ulicah, v bližini šol in celo na otroških igriščih. Zaradi resnosti razmer je mestna občina Amsterdam že začela izvajati pilotni projekt, s katerim želijo omejiti javno motenje miru in zmanjšati negativen vpliv na lokalne skupnosti. Razmere so še posebej kritične v nekaterih stanovanjskih soseskah, kjer so ljudje vsakodnevno priča preprodaji drog in prostituciji, povezani z iskanjem sredstev za nakup prepovedanih substanc. Lokalni prebivalci opozarjajo, da se v peskovnikih šol pojavljajo pripomočki za uživanje drog, kar predstavlja neposredno tveganje za otroke. Mestne oblasti poskušajo z novo strategijo zajeziti problematiko, ki po mnenju mnogih ogroža varnost in kakovost življenja v nizozemski prestolnici.

Zvezni minister za promet Peter Hanke (SPÖ) je napovedal, da bo jeseni v veljavo stopila novela zakona, ki bo prinesla strožja pravila za e-mopede, e-kolesa in e-skiroje. Med novimi določili sta obvezna čelada za e-skiroje in e-kolesa ter morebitna prepoved vožnje omenjenih vozil na kolesarskih stezah.

Enschede je kot prvo mesto prepovedalo uporabo fatbike koles v celotnem mestnem jedru s februarjem. Kršitelje bodo oglobili policisti in občinski redarji.

Berlinski župan Kai Wegner (CDU) je s svojo udeležbo na Christopher Street Day (CSD) in dvigom mavrične zastave izrazil jasno sporočilo proti naraščajočemu nasilju nad LGBTQ+ osebami. Wegner je poudaril, da mavrična zastava predstavlja temeljne vrednote mesta Berlin in da "pripada v središče našega mesta", s čimer se je odločno postavil v bran CSD-ju, tudi v luči notranjecerkvenih razprav znotraj CDU glede mavrične zastave.

V Budimpešti se je razvnel spor glede nove kolesarske steze, ki jo je župan Gergely Karácsony dal poslikati na Bajcsy-Zsilinszkyjevi ulici, kjer je prej potekal promet avtobusov. Opozicija, zastopana z Dávidom Vitézyjem, kritizira županovo odločitev, ki naj bi bila sprejeta enostransko in bi lahko predstavljala varnostno tveganje.

Mestna vlada mesta Bandung (Pemkot) razmišlja o spremembi lokalnega zakona št. 9 iz leta 2019 o prometu z alkoholnimi pijačami (minol), da bi uvedla strožje kazni, vključno z možnostjo zapornih kazni. Ta poteza je posledica dogodka na tekaškem dogodku Pocari Sweat Run 2025, kjer je prišlo do deljenja piva, kar je sprožilo razpravo o potrebi po bolj učinkovitem nadzoru in kaznovanju kršitev.