APDEJT.si

V San Diegu so potekali protesti proti aretacijam, ki jih izvaja ICE (Immigration and Customs Enforcement) v zvezni stavbi. Protestniki, kot je Elizabeth Casillas, trdijo, da agenti aretirajo ljudi, ki prihajajo na razgovore, pri čemer se skrivajo v senci, na hodnikih in prežijo na posameznike.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je tožilo guvernerja Kalifornije Gavina Newsoma zaradi ukrepa, ki omogoča nezakonitim priseljencem dostop do ugodnejših šolnin. Tožba trdi, da ukrep krši zvezno zakonodajo, saj naj bi državljane ZDA iz drugih držav silil k plačilu višjih šolnin, kar predstavlja "nejednako obravnavo". Ministrstvo za pravosodje je podobne tožbe vložilo že v drugih državah, vključno z Minnesoto.

Članek CNN v španščini obravnava kompleksnost in izzive, s katerimi se soočajo priseljenci, ki že desetletja živijo v Združenih državah Amerike in si prizadevajo za ureditev svojega statusa. Navedeni so primeri posameznikov, kot so kuhar, ki se je vrnil v Mehiko, deportiranega mehiškega podjetnika in salvadorskega para, ki se ni mogel prilagoditi v ZDA in se je vrnil v domovino.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te in prometni minister sta javno izrazila podporo Japonski z uživanjem japonskih morskih sadežev, potem ko je Kitajska prepovedala njihov uvoz zaradi izjav japonske ministrice o morebitnem konfliktu glede Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je odgovorilo, da je Tajvan del Kitajske.

Zvezno pritožbeno sodišče je začasno ustavilo izpustitev več sto imigrantov, ki so bili aretirani med agresivnimi migracijskimi akcijami Ministrstva za domovinsko varnost na območju Chicaga v začetku tega leta. Okrožni sodnik je prejšnjo sredo izdal odredbo o izpustitvi.

V New Yorku so potekali protesti proti Izraelu pred sinagogo, kjer so organizirali dogodek o priseljevanju v Izrael. Aktivisti so vzklikali 'Smrt IDF' (izraelski obrambni sili), kar je sprožilo protiproteste pro-izraelskih skupin. Župan mesta Zohran Mamdani je dogodek označil za neprimerno rabo 'svetega prostora', guvernerka Kathy Hochul pa je protest obsodila kot 'sramoten' in 'očiten napad na judovsko skupnost'.

Konservativna kritičarka za priseljevanje, Michelle Rempel Garner, napoveduje obsežne amandmaje k vladnemu zakonu o mejni varnosti, Bill C-12, s ciljem preoblikovanja azilnega sistema v Kanadi. Predlagane spremembe vključujejo prepoved vlaganja prošenj za azil tistim, ki so potovali skozi Evropo ali druge države G7.

Trumpova administracija je zagrozila, da bo zadržala skoraj 75 milijonov dolarjev sredstev Pensilvaniji, če ta ne bo takoj preklicala vozniških dovoljenj za komercialna vozila, izdanih priseljencem, za katere administracija trdi, da so bila izdana nezakonito. Podobni ukrepi so bili sprejeti tudi proti Kaliforniji. Obe državi vodijo demokratski guvernerji, ki so kritizirali administracijo predsednika Donalda Trumpa.

Britanska politika se zdi kot odmev avstralske izkušnje iz leta 2010, ko so velike stranke pogosto zamenjevale premierje, v središču politične razprave pa so bili pogosto prosilci za azil. Zdi se, da se Velika Britanija spopada s podobnimi izzivi, vključno z vzponom skrajne desnice.

Zvezno pritožbeno sodišče je začasno ustavilo odredbo, ki je omejevala uporabo sile s strani zveznih imigracijskih agentov na območju Chicaga. Sodišče je odredbo označilo za 'preširoko' in 'preveč preskriptivno'.

Tom Homan, nekdanji uradnik Trumpove administracije, je v intervjuju za Fox News povedal, da so locirali več kot 30.000 pogrešanih otrok nezakonitih priseljencev. Izjava je bila objavljena 18. novembra.

Donald Trump je sprožil ogorčenje, ko je demokratom, ki so pozivali vojsko k neupoštevanju "nezakonitih ukazov", zagrozil s smrtno kaznijo. Trump je te demokrate označil za "izdajalce" in s tem močno zaostril politične napetosti.

Po manj kot tednu dni se je zvezna operacija za izvrševanje priseljevanja v Charlottu v Severni Karolini končala. Visoki uradnik mejne patrulje Gregory Bovino in nekateri njegovi agenti naj bi Charlotte zapustili že v četrtek.

Desna večina v nizozemskem parlamentu je izglasovala pospešeno obravnavo strogega zakona o azilu. Zakon bo obravnavan že prihodnji ponedeljek, čeprav je običajni rok za pripravo na obravnavo zakona najmanj tri tedne.

Kolumbijska vlada je ponovno zanikala podporo načrtu za dogovorno rešitev glede odhoda venezuelskega predsednika Nicolása Madura z oblasti. Zanikanje je sledilo intervjuju kolumbijske zunanje ministrice, v katerem je omenila možnost takšnega načrta.

Raziskava je pokazala, da je le tri odstotke hrvaških državljanov popolnoma ali delno zadovoljnih s prisotnostjo tujih delavcev v državi, medtem ko jih 97 odstotkov ni zadovoljnih ali pa so nevtralni. Nihče od vprašanih ne bi sprejel tujega delavca v svojo družino, manj kot trije odstotki pa bi jih sprejeli za prijatelje, je objavil Inštitut za raziskovanje migracij.

Ruska duma je sprejela zakon, ki zaostruje pogoje za pridobitev polic zdravstvenega zavarovanja (OMS) za delovne migrante. Namesto dosedanjih treh let zavarovalne dobe bo zdaj potrebnih pet let legalnega dela v Rusiji. Izjema bodo le visokokvalificirani strokovnjaki.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je sporočil, da se zaradi znatnega zmanjšanja ilegalnih migracij v Avstrijo v zadnjih letih, azilni policisti v Gradiščanskem (Burgenland) premeščajo na varovanje meje. To omogoča tudi zaprtje azilnega registracijskega centra v Šentruštu (Schattendorf). Karner je poudaril, da s tem prihranijo pri azilu in vlagajo v varnost.

Število nasilnih kaznivih dejanj na nemških železniških postajah se je v zadnjih letih močno povečalo. V Berlinu se je število nasilnih dejanj na glavni železniški postaji v letu 2024 potrojilo v primerjavi z letom 2019, v Kölnu pa se je povečalo za 70 odstotkov v istem obdobju. Povečanje nasilja se povezuje z množičnim priseljevanjem.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.