Karol Nawrocki je bil zaprisegel kot predsednik Poljske. Slovesnost je potekala v Sejmu, tik pred dogodkom pa je premier Donald Tusk poskušal pomiriti svoje volivce. Donald Trump medtem razmišlja o štirih kandidatih za vodilni položaj v ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) in naj bi se odločil do konca tedna.

V Los Angelesu v ZDA je britanski ilegalni migrant pobegnil iz zveznega pripora s pomočjo aktivistov proti imigracijskemu nadzoru. Incident se je zgodil v torek, pri čemer so aktivisti preprečili ponovno pridržanje pripornika s strani agentov ICE. Dogodek poudarja napetosti med zagovorniki imigracijskih pravic in organi pregona.

Donald Trump je bil pohvaljen za boljše, kot pričakovano, številke bruto domačega proizvoda (BDP) kljub pomislekom glede carin. Medtem so se v Federal Reserve (Fed) pojavila nesoglasja med Trumpovimi imenovanimi člani glede obrestnih mer, čeprav je znižanje malo verjetno. Pojavile so se tudi napovedi, da bi Trumpova poravnava s Paramountom lahko privedla do širjenja MAGA »propagande« v medijih.

Stranka Zelenih je izrazila nasprotovanje deportaciji jazidske družine v Irak, poudarjajoč potrebo po večji zaščiti za to skupnost. Kljub temu, da je družina uspela s pritožbo, je bila deportacija izvedena, saj so bili že na letalu. Sodba je zavrnila njihovo pritožbo zoper zavrnitev azila.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine Portorika (ACLU-PR) in različne politične ter socialne organizacije na otoku so vložile tožbo proti administraciji Trumpa. Glavni razlog je odločitev, ki priseljencem ne dovoljuje več zahtevati izpustitve proti varščini, medtem ko so v priporu. Ta poteza je sprožila ogorčenje med zagovorniki človekovih pravic in skupinami, ki delujejo na področju priseljevanja.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je sprejela več ukrepov na področju migracij in visokošolskega izobraževanja. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je sprožilo oglaševalsko kampanjo, ki nezakonite priseljence spodbuja k samodeportaciji. Prav tako je bila zabeležena rekordna številka kazenskih pregonov nezakonitih priseljencev, več kot 3.000, zaradi ponovnega vstopa v državo. Poleg tega je bila sprožena preiskava proti Univerzi Duke in njeni reviji Law Journal zaradi domnevne diskriminacije v okviru politik raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI), ki naj bi kršile VI. naslov zakona o državljanskih pravicah.

Nemški ustavni pravnik, profesor Markus C. Kerber, je opozoril, da je Sodišče Evropske unije (ECJ) izvedlo "kastracijo migracijske politike držav članic EU" z nedavno razsodbo o azilu. Kritiki trdijo, da razsodba državam odvzema nadzor nad migracijami.

V Združenih državah Amerike so proračunski rezi v financiranje javne umetnosti, zlasti zvezne agencije NEA, povzročili kritično stanje za plesne organizacije v Los Angelesu. Te organizacije so bile prisiljene zmanjšati svoje programe in delo z javnostjo. Hkrati je politika priseljevanja ameriške vlade, ki zahteva dostop do podatkov o upravičencih do socialne pomoči SNAP, sprožila tožbo s strani Havajev in približno 20 drugih zveznih držav. To je posledica strahu in nezaupanja v priseljenskih skupnostih, ki se bojijo deportacij.

Demokrati so ostro kritizirali predlog zakona republikancev za spremembo imena centra Johna F. Kennedyja, kar so označili za »nepomembno« in »ozkogledo«. V ločenem razvoju dogodkov je sodnik v Virginiji razveljavil osem imenovanj guvernerja Glenna Youngkina v upravne odbore javnih univerz, ker jih državni senat ni potrdil. Senator Dick Durbin (D-IL) je izjavil, da napadi Trumpove administracije na zvezne sodnike »zmanjšujejo ustavo«. Senator Cory Booker (D-NJ) je ponovno izrazil nestrinjanje z drugimi demokrati, ker se ne upirajo predsedniku Trumpu, medtem ko je kongresnica Anna Paulina Luna (R-Fla.) napovedala pomemben zakonodajni pritisk po prazniku dela.

Državna tožilka New Yorka Letitia James, skupaj z državnimi tožilci Kalifornije Robom Bontom in Michigana Dano Nessel ter še 20 drugimi demokratskimi državnimi tožilci, je vložila tožbo proti administraciji Donalda Trumpa. Tožba se nanaša na Trumpovo zahtevo po državnih podatkih o prejemnikih bonov za hrano, ki bi pomagali pri sledenju nezakonitim priseljencem. Ločeno so zvezni sodniki preprečili izvedbo izvršne odredbe Donalda Trumpa, ki bi končala državljanstvo po rojstvu za otroke nezakonitih priseljencev, rojene v Združenih državah.

Stroge imigracijske politike Trumpove administracije, vključno z ukinitvijo varščin za migrante in odpuščanjem sodnikov za priseljevanje, bi lahko preizkusile zmogljivosti pridržalnih centrov v Teksasu in ogrozile pravico do poštenega sojenja, opozarjajo strokovnjaki. Agresivno uveljavljanje imigracijskih zakonov je povzročilo primerjave z zakonom o sužnjih iz leta 1850 in bi lahko sprožilo nemire. Medtem ko večina Američanov podpira cilje Trumpove administracije glede priseljevanja, jih veliko meni, da je pristop pretiran. Prihodnje deportacije bi lahko povečale povpraševanje po tujih kmetijskih delavcih, kar ZDA postavlja pred izbiro: uvoz več delavcev, povečanje plač ali uvoz več hrane.

Tri demokratske kongresnice iz Minnesote so v soboto sporočile, da jim je bil zavrnjen vstop v prostore urada za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu. Ilhan Omar, Angie Craig in Kelly Morrison so v pogovoru za medije pojasnile, da so sprva prejele dovoljenje za vstop v stavbo, vendar se je situacija kasneje nepričakovano spremenila. Po njihovih navedbah jim je bilo nadaljnje gibanje v objektu onemogočeno, kar je sprožilo dodatne napetosti v času trajajočih protestov glede migracijske politike. Incident se je zgodil sredi povečanega nadzora nad ravnanjem z migranti v zvezni državi Minnesota. Kongresnice so načrtovale obisk centra, da bi preverile pogoje bivanja in postopke obravnave pridržanih oseb, vendar so naletele na neodzivnost osebja. Ta dogodek poudarja naraščajoča trenja med zakonodajno vejo oblasti in zveznimi agencijami pod upravo ICE, ki so že dlje časa tarča kritik zaradi pomanjkanja transparentnosti. Odzivi na incident so v Minneapolisu sprožili nove proteste pred poslopjem urada. Zagovorniki človekovih pravic in podporniki kongresnic opozarjajo, da gre za oviranje nadzora nad državnimi institucijami. Vodstvo ICE primera še ni podrobneje komentiralo, kongresnice pa so napovedale uradno poizvedbo o razlogih za nenadno prepoved vstopa v prostore, ki so sicer podvrženi parlamentarnemu nadzoru.

Donald Trump je zagrozil z razglasitvijo nacionalnih izrednih razmer in federalizacijo Washingtona, D.C., če mestna uprava ne bo sodelovala s službo za priseljevanje in carino (ICE) pri odstranjevanju nedokumentiranih migrantov. Županja Muriel Bowser je namreč napovedala, da policija ne bo sodelovala z ICE.

Po vseh Združenih državah Amerike so se konec tedna zvrstili množični protesti proti službi za priseljevanje in carine (ICE), ki jih je sprožilo nasilno ukrepanje zveznih uradnikov v Minneapolisu in Portlandu. V Minneapolisu je zvezni uradnik ubil žensko, v Portlandu pa sta bila med streljanjem ranjena dva protestnika. Ti incidenti so sprožili val ogorčenja, ki se je manifestiral v obliki več kot tisoč načrtovanih shodov po vsej državi, kjer ljudje zahtevajo odgovornost in reformo migracijskih organov. V Minneapolisu se je v soboto zbralo več tisoč ljudi, ki so mirno korakali po ulicah, medtem ko so se nekateri protesti v petek zvečer pred lokalnim hotelom sprevrgli v nasilje. Politični voditelji v Minnesoti so državljane pozvali k mirnim demonstracijam in izrazili sožalje družinam žrtev. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA kljub napetostim nadaljuje s svojimi dejavnostmi, kar še dodatno spodbuja nezadovoljstvo med aktivisti in lokalnim prebivalstvom. Dogajanje odraža globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov kazenskega pregona. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile in pomanjkanje nadzora nad agenti ICE, medtem ko organi pregona trdijo, da so njihova dejanja nujna za zagotavljanje varnosti in izvajanje zakonodaje. Razmere ostajajo napete, saj se shodi nadaljujejo v številnih mestih po celotni državi.

V več kot 1000 mestih po Združenih državah Amerike so ta konec tedna potekale množične demonstracije, uperjene proti delovanju zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Protestniki, ki jih je podprla široka koalicija organizacij za pravice priseljencev, so zahtevali umik te službe iz lokalnih skupnosti. Glavni povod za tokratni val nezadovoljstva je bila nedavna smrt Renee Good, ki je sprožila vsesplošno ogorčenje nad ravnanjem z migranti v državi. Dogodki so se zvrstili kot odziv na pozive civilne družbe k reformi migracijske politike in večji zaščiti človekovih pravic. Aktivisti so v svojih nagovorih poudarjali, da so metode dela službe ICE v nasprotju z vrednotami lokalnih skupnosti in da povzročajo nepotreben strah med prebivalstvom. Mobilizacija je vključevala raznolike skupine prebivalcev, od neposredno prizadetih družin do zagovornikov pravne države. Ameriške oblasti se na demonstracije še niso uradno odzvale z novimi zakonskimi predlogi, vendar pa obseg protestov nakazuje na poglobljen družbeni razkol glede vprašanja priseljevanja. Dogajanje vpliva tudi na širšo politično razpravo v ZDA, kjer vprašanje nadzora meja in ravnanja z migranti ostaja ena izmed najbolj polarizirajočih tem pred prihajajočimi političnimi procesi.

Policija v Minneapolisu je v petek zvečer in v soboto ponoči pridržala najmanj 30 oseb med množičnimi protesti, ki so izbruhnili po usodnem streljanju agenta ameriške službe za carine in priseljevanje (ICE). Incident, v katerem je agent ubil neoboroženo voznico v njenem vozilu, je sprožil val ogorčenja in demonstracij proti zveznemu uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju. Po navedbah organov pregona je skupina protestnikov vstopila v prostore hotela Canopy skozi stranski vhod, kar je privedlo do policijskega posredovanja. Župan Minneapolisa Jacob Frey je na tiskovni konferenci v soboto pozval k mirnim demonstracijam in opozoril pred morebitnimi provokacijami. Poudaril je, da so nezakonita dejanja v nasprotju s cilji mirnega izražanja mnenj. Policija je potrdila, da je bilo v povezavi z neredi in vstopom v hotel aretiranih 29 ljudi, medtem ko nekateri viri navajajo številko 30 ali več pridržanih oseb. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše napetosti glede delovanja zveznih agencij v mestih, ki se soočajo z vprašanji policijskega nasilja in pravic migrantov. Lokalna policija je sporočila, da bo še naprej spremljala razmere in zagotavljala varnost, medtem ko se preiskava streljanja agenta ICE nadaljuje pod nadzorom ustreznih zveznih institucij.

Nemški mediji so podrobneje poročali o smiselnosti izgona 81 afganistanskih državljanov, ki so bili s čarterskim letom prepeljani iz Leipziga v Kabul. Razpravljali so o tem, ali je tovrstna deportacija pravilen korak. Dodatno je bilo razkrito, da so afganistanski storilci kaznivih dejanj, vključno z morilci in posiljevalci, prejeli različne denarne zneske, tudi do 1000 evrov žepnine, pred njihovo deportacijo.

V Minneapolisu so ameriške oblasti med nočnimi protesti pridržale 29 oseb, ki so se spopadale s policijo zaradi delovanja zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Župan Minneapolisa Jacob Frey je na tiskovni konferenci pojasnil, da so se napetosti v mestu stopnjevale po incidentu s streljanjem, v katerega so bili vključeni agenti ICE in se je končal s smrtnim izidom. Frey je pozval k miru in aktiviste opozoril, naj se ne odzivajo na provokacije, ki bi jih lahko izkoristila administracija Donalda Trumpa. Policija je posredovala po tem, ko so protestniki izražali nezadovoljstvo nad ravnanjem zveznih organov, kar je privedlo do večjih motenj javnega reda. Lokalne oblasti so poudarile, da je zagotavljanje varnosti prednostna naloga, hkrati pa so izrazile zaskrbljenost zaradi vpliva zvezne politike na lokalno skupnost. Pridržani se soočajo z obtožbami zaradi kršenja javnega reda in upiranja uradnim osebam. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše nacionalne napetosti glede vprašanj priseljevanja v Združenih državah Amerike. Župan Frey je poudaril, da mesto ne bo dopustilo, da bi tragični dogodki postali politično orodje za stopnjevanje delitev. Poziv k izogibanju nasilju je bil namenjen predvsem preprečevanju nadaljnje eskalacije, ki bi lahko vodila v dolgotrajnejše nemire v regiji.

Nemčija in sosednje države se zavzemajo za strožjo migracijsko politiko Evropske unije, so sporočili po srečanju na nemškem vrhu Zugspitze. Nemški minister je poudaril, da zaščita beguncev, ki jo zagotavlja EU, ne bo nujno potekala znotraj meja Evropske unije. Ministri so izrazili tudi odločenost, da preprečijo tihotapcem ljudi določanje, kdo lahko vstopi v EU.

Nemški kancler Friedrich Merz je deset let po izjavi nekdanje kanclerke Angele Merkel, da bo Nemčija obvladala migracijsko situacijo, priznal, da država ni uspela obvladati migracij. Merz je med tradicionalno letno tiskovno konferenco opozoril tudi na organizirano kriminaliteto in dejal, da Berlin tesno sodeluje s Poljsko glede razmer na meji, da bi preprečili nadaljnje nezakonite migracije.