Indijske sile so v gozdnatem območju sporno regije Kašmir v spopadu z orožjem ubile tri osumljene militante. Še niso znani podrobnosti o lokaciji ali okoliščinah incidenta, vendar obe spletni strani poročata o dogodku kot o pomembnem varnostnem razvoju v regiji.

V postapartheidni Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki se nanašajo predvsem na nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno, raziskave pa kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Zaradi neodzivnosti vlade pri reševanju teh težav protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.

Južne regije Filipinov že dolgo predstavljajo plodna tla za islamsko militantnost, privabljajo tuje borce v mrežo skritih vadbenih taborišč.

Pakistan je izvedel zračne napade v Afganistanu, usmerjene proti militantnim skupinam, ki naj bi bile odgovorne za napade na pakistanske sile. Khawaja Asif je opozoril, da lahko neuspeh pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Turčiji vodi v vojno. Asif Durrani, nekdanji pakistanski odposlanec v Afganistanu, opozarja, da osredotočanje na TTP v Afganistanu ne bo rešilo problema militantnosti v Pakistanu in poziva k reševanju notranjih vzrokov.

V Bangladešu inženirski študenti zavračajo vladno komisijo in zahtevajo novo, ki vključuje študente. V Južni Afriki se zaradi krize pri zagotavljanju javnih storitev protesti spreminjajo v bolj militantne oblike, kar kaže na potrebo po bolj odzivni vladi. V Gambiji je voditelj GMC Mai Fatty izrazil nestrinjanje s protestniki proti Pura, ki so bili pridržani zaradi nedovoljene procesije, ob tem pa poudaril pomen pravice do protesta v demokratični družbi.

V Avstraliji pravniki za človekove pravice in zagovorniki demokracije pozivajo k nacionalni zaščiti protestnikov zaradi porasta pravnih ukrepov proti njim. V Gambiji pa voditelj GMC Mai Fatty ne soglaša s protestniki proti Pura, ki so večinoma v priporu zaradi protestiranja brez dovoljenja, a poudarja pravico do protesta kot temelj demokracije.

Po koncu apartheida v Južni Afriki so pogosti javni protesti, med letoma 2007 in 2013 pa so zabeležili povprečno več kot 11 protestov na dan. Raziskave kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Protesti, povezani z nezadovoljstvom z javnimi službami, kot so oskrba s stanovanji, elektriko in odvoz smeti, postajajo vse bolj militantni. Bolj odzivna vlada bi lahko preprečila zaostrovanje protestov.

Pakistanske varnostne sile so sprožile ciljno operacijo proti militantom v nemirnem severozahodnem okrožju, ki meji na Afganistan. Zaradi tega je na tisoče prebivalcev zbežalo na varnejša območja. Operacija je bila dolgo pričakovana in usmerjena proti militantnim skupinam v regiji.

V obdobju po apartheidu v Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki so se po letu 1997 skoraj podvojili. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Razlog za to je nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Zaradi tega se protestniki poslužujejo vse bolj militantnih taktik, vlada pa bi se morala bolj odzivati na te težave, da bi preprečila nadaljnjo eskalacijo nasilja.

Južnoafriška republika se po koncu apartheida sooča s pogostimi javnimi protesti. Raziskave kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo, pri čemer povprečno dnevno poteka več kot 11 protestov. Protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike zaradi nezadovoljstva z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Odzivna vlada bi lahko preprečila prehod na militantne proteste.