V Južni Afriki zaradi nezadovoljstva z javnimi službami protestniki uporabljajo bolj militantne taktike

V postapartheidni Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki se nanašajo predvsem na nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno, raziskave pa kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Zaradi neodzivnosti vlade pri reševanju teh težav protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.

Številni protesti v Južni Afriki po apartheidu so posledica nezadovoljstva z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja in elektrika. Raziskave kažejo, da se je število protestov skoraj podvojilo v 20 letih po letu 1997, med letoma 2007 in 2013 pa je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Zaradi tega se protestniki poslužujejo bolj militantnih taktik, kar kaže na potrebo po bolj odzivni vladi, da bi se izognili stopnjevanju nasilja.

Maroko se sooča z obsežnimi protesti, ki jih vodi generacija Z, ki zahteva socialno pravičnost, osnovne pravice in izboljšanje javnih storitev. Protesti, ki so se začeli jeseni 2025, so se razširili v večja mesta, kot je Casablanca, in vključujejo zahteve po boljšem zdravstvenem varstvu, izobraževanju in boju proti korupciji. Žal so se protesti sprevrgli v spopade, v katerih so bili trije ljudje ubiti, na stotine pa ranjenih ali aretiranih. Protestniki zavračajo povezave s političnimi strankami, podpirajo pa jih tudi aktivisti, ki pozivajo k neposrednim pogovorom med monarhijo in mladinskim gibanjem. Kot simbol protestov se pojavlja piratska zastava iz mange "One Piece", ki predstavlja anti-establishment gibanje generacije Z po vsem svetu.